SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Jernej Štromajer

Član Predsedstva SD in svetovalec poslanske skupine SD

Začetek konca pasokizacije?

Vse od konca vojaške diktature leta 1974 do globalne finančne in gospodarske krize sta politiko v Grčiji vodili dve politični stranki: socialdemokratski PASOK ali konservativna Nova demokracija. A situacija se je leta 2015 v luči globokih finančnih in socialnih nemirov, ki so pretresali Grčijo, drastično spremenila. Stranka PASOK, ki je dolga desetletja igrala eno ključnih vlog v grški družbi, je na volitvah doživela boleč poraz in bila odvržena na politično margino, kjer životari še danes. Zamenjala jo je sicer levičarska Siriza, ki je danes tudi sama v opoziciji, Grčijo pa ponovno vodi Nova demokracija. 

Zaton socialdemokracije v Grčiji so v političnih in politoloških krogih poimenovali pasokizacija (ang. Pasokification). Vendar (žal) nikakor ne gre za osamljen primer v Evropi, saj se z izrazom opisuje vedno slabši volilni rezultat in širši zaton levosredinskih in tretjepotaških socialdemokratskih strank v Evropi, ki so leta 2015 dosegle najnižji delež podpore v več kot 70 letih. Benoît Hamon, predsedniški kandidat francoskih socialistov, je leta 2017 na volitvah dosegel zgolj peto mesto s pičlimi 6,4 % glasov. To je bil daleč najslabši rezultat te stranke v času pete francoske republike. Nizozemski socialdemokrati so leta 2017 na volitvah izgubili 29 od svojih 38 poslanskih mest. Število poslanskih mest britanskih laburistov se z izjemo leta 2017 zmanjšuje na vseh volitvah, odkar je Tony Blair prvič postal premier. Švedski socialdemokrati so bili sicer na zadnjih volitvah relativni zmagovalci in so sestavili manjšinsko vlado. A dosegli so »le« 28,3 % podpore, kar je njihov najslabši volilni rezultat po letu 1911 (na volitvah leta 1994 so dosegli celo 45,2 % glasov). 

Tudi socialdemokratom v naši soseščini ne kaže nič kaj dobro. Na Hrvaškem je SDP po javnomnenjski podpori po nekaterih anketah šele na tretjem mestu – daleč za HDZ, prehiteva pa jih tudi zeleno-leva platforma Možemo, ki je močno zmagala na lokalnih volitvah v Zagrebu in ima sedaj izjemno priložnost, da v praksi doseže izvedbo predlaganih politik. Na Madžarskem so socialdemokrati v času Orbana omejeni na izredno malo sedežev v parlamentu in svojo priložnost iščejo v širokem povezovanju protiorbanovske opozicije. V Avstriji SPÖ nikakor ne najde odgovora na priljubljenost desničarskega populista Sebastiana Kurza. 

Glede na vse navedeno je še kako pomenljiv podatek, da so leta 2000 socialdemokratske stranke sestavljale 10 od 15 vlad takratnih držav članic Evropske unije in da je danes med evropskimi voditelji v Evropskem svetu le šest socialistov in socialdemokratov (članov krovne evropske stranke PES), kar je manj, kot je tam liberalcev ali članov Evropske ljudske stranke.

A kljub temu se kaže luč na koncu tunela. Nizozemski socialdemokrati so na čelu s sedanjim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom na evropskih volitvah 2019 zmagali. Potem ko so najprej uspeli sestaviti manjšinsko vlado, so španski socialisti zmagali na zadnjih volitvah in sestavili koalicijsko vlado z levičarskim gibanjem Unidas Podemos. Tudi na Portugalskem v povezavi z zelenimi in levimi strankami socialisti uspešno vodijo vlado in beležijo zmagovit volilni rezultat. Socialna demokracija je še vedno zelo močna in dobro organizirana na severu Evrope. 

In potem je tukaj Nemčija. SPD je najstarejša socialdemokratska stranka na svetu z bogato, pestro in izredno zanimivo zgodovino. Nemško vlado so v SPD nazadnje vodili v času Gerharda Schröderja, od leta 2005 naprej pa so kar trikrat oblikovali t. i. »veliko koalicijo« s CDU/CSU Angele Merkel in tako sodelovali v treh od njenih štirih vlad v zadnjih 16 letih. Pred časom je kazalo, da SPD prvič po drugi svetovni vojni ne bo ena od dveh vodilnih nemških strank na zvezni ravni, saj so po številnih anketah ob CDU/CSU močno vodili Zeleni. Izredno slab rezultat so socialdemokrati zabeležili tudi na evropskih volitvah 2019, ko so zasedli šele tretje mesto. Zato jim napovedi za letošnje volitve, na katerih Angela Merkel prvič po 16 letih ne bo nastopila kot kandidatka za kanclerko, niso dobro kazale. A predvolilno dogajanje se je v zadnjih tednih v Nemčiji močno spremenilo. Po več napakah največjih tekmecev – kanclerskega kandidata CDU/CSU Armina Lascheta in Annalene Baerbock, kanclerske kandidatke Zelenih – SPD že nekaj tednov beleži stabilno rast podpore in trenutno celo vodi v anketah. To dokazuje tudi, kako izjemno nestabilno je javno mnenje dandanes in kako hitro se lahko spremenijo politične preference ljudi. 

Ob spodrsljajih vodilnih kandidatov gre rast podpore SPD pripisati tudi njihovemu kanclerskemu kandidatu, sedanjemu vicekanclerju in finančnemu ministru Olafu Scholzu. V tekmi za kanclerja se kaže kot varna, preverjena in stabilna izbira za Nemčijo po 16 letih Angele Merkel. SPD je kot tradicionalna stranka na temelju dobrih anket ob vedno močni organizaciji uspela ujeti val podpore javnosti in sedaj uspešno mobilizira volilno telo. Nemci so poleg tega večinoma ocenili, da se je tudi na zadnjem soočenju najbolje odrezal prav Scholz. 

Hkrati velja poudariti, da je prav Scholz, ki znotraj SPD sicer velja za zmernega in sredinskega politika in je celo izgubil volitve za voditelja stranke, kot finančni minister letos izvedel nekaj izredno pomembnih potez. Najpomembnejši je bil vsekakor odstop od doktrine fiskalne zavore oz. schwarze Null v luči boja proti epidemiji. Prelom s politiko varčevalnih ukrepov (t. i. austerity) v času krize je nekaj, kar so v prejšnji finančni in gospodarski krizi želele storiti že nekatere druge evropske države, vendar je takratni finančni minister Wolfgang Schäuble iz CDU/CSU temu ostro nasprotoval. Takrat je Nemčija nasprotovala tudi skupnemu evropskemu zadolževanju v obliki evroobveznic, kar je med drugim zagovarjal kratkotrajni Sirizin finančni minister Varufakis. Ob tem se velja spomniti na izvor izraza pasokizacija; proces je bil med drugim tudi posledica nasprotovanja ukrepom, ki se nemoteno implementirajo v tokratni krizi. In če se Evropska unija v zadnji finančni in gospodarski krizi ni znala upreti neoliberalnemu washingtonskemu konsenzu, ji je z odzivom na epidemijo koronavirusa to uspelo. Zasluge za to gre nedvomno pripisati prav Scholzu (vprašanje je, ali bi Schäuble privolil v kaj takšnega). Hkrati velja spomniti še na veliko spremembo v globalni ekonomski politiki, ki je dobila zeleno luč v obdobju po zmagi Joeja Bidna v ZDA: dogovor na ravni G7 in G20 o svetovnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v vrednosti najmanj 15 %. Ob Američanih je imel eno glavnih vlog pri oblikovanju tega predloga prav Olaf Scholz. 

Ob preverjenem in kredibilnem kanclerskem kandidatu, ki za volivce ni neznanka, ampak skupaj s stranko v veliki meri predstavlja stabilnost in varen par rok za nadaljnji razvoj Nemčije, gre izpostaviti tudi ključne točke predvolilne kampanje SPD: dvig minimalne plače s 9,60 € na 12 €, višji davki za najbogatejše, izgradnja 400.000 novih stanovanj letno, varne in stabilne pokojnine ter boj proti podnebnim spremembam s pospešenim vlaganjem v obnovljive vire energije. Podobno kot Biden, ki je kot demokrat prav tako veljal za zmernega in sredinskega kandidata, sedaj tudi Scholz zagovarja in tudi že izvaja številne progresivne politike. 

Vseeno je treba spomniti, da je tudi leta 2017 takratnemu kanclerskemu kandidatu SPD Martinu Schulzu v anketah nekaj časa kazalo, da bi morda lahko zmagal, a se na koncu to ni zgodilo. Je pa tudi res, da tokrat Scholzu nasproti ne stoji Angela Merkel. Vseeno velja počakati še dva tedna do nemških volitev, da bomo videli, kdo bo dejanski zmagovalec in predvsem kakšna koalicija se bo sestavila po volitvah. Scholz je v svojih izjavah do sedaj izpostavljal, da si želi, da bi SPD vladala skupaj z Zelenimi (kar se je že dogajalo), ni pa izključil niti možnosti sodelovanja z levičarsko stranko Die Linke (s katero SPD in Zeleni že koalicijsko sodelujejo v Berlinu). Pri tem nikakor ne gre izključiti niti možnosti t. i. semafor koalicije med SPD, Zelenimi in liberalci. Vse ti scenariji seveda pridejo v poštev le v hipotetičnem primeru dejanske zmage SPD, ki še nikakor ni zagotovljena. Še vedno obstaja tudi možnost ponovnega oblikovanja velike koalicije med SPD in CDU/CSU. 

Aktualno dogajanje v Nemčiji je dober pokazatelj, da socialna demokracija nikakor ni za odpis in da so številne progresivne politike, ki predstavljajo odklon od neoliberalnega konsenza in so se v epidemiji pokazale kot dobre rešitve, korak v pravo smer. Nikakor si namreč ne želimo, da bi socialna država z močnimi javnimi storitvami, za katero se je dolga leta borila prav socialna demokracija, postala nekaj samoumevnega – do te mere, da bi prenehali vlagati v te temelje sodobne družbe, da bi prenehali skrbeti za najšibkejše med nami in da bi se prenehali ukvarjati z razvojem družbe kot celote. 

V vsakem primeru bo dober rezultat SPD pomembna in dobra stvar tudi za Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da je Nemčija naša najpomembnejša gospodarska partnerica in evropski motor. Istočasno dober rezultat SPD predstavlja dobro podlago za rast in razvoj socialne demokracije v Sloveniji. Kot smo pred kratkim ugotavljali s predsednico FEPS (Foundation for European Progressive Studies) Mario João Rodrigues, imamo prav v Sloveniji najboljšo priložnost za prvi obrat socialne demokracije od populističnih in iliberalnih vlad, ki trenutno vladajo pri nas in v naši soseščini. Upajmo, da se bo z zmago SPD v nedeljo, 26. septembra, začel konec pasokizacije in da bo nastopila nova doba socialne demokracije v Evropi: najprej v Nemčiji in nato še v Sloveniji. 

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Marko Koprivc: Donacija turističnih bonov v dobrodelne namene bi omilila stiske... Srečanje Tanje Fajon in Olafa Scholza pred prelomnimi volitvami v Nemčiji:...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo