SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Luka Goršek

Predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov

Boj za vodo? Ne, boj za življenje.

Voda. Osnovna pravica vsakega človeka ali nova valuta za trgovanje? Poleg nafte, zlata in nekaterih drugih surovin je od decembra 2020 na Wall Streetu možno trgovanje tudi z vodo.

Po trgovanju z vodo so znane predvsem Velika Britanija, Avstralija in Amerika, kjer pa jim ni tuje celo odklop dobave vode v primeru neplačanih obveznosti, kar pa je v naštetih državah ponavadi tudi pogost razlog za propad kmetijskih obratov. Vsi indikatorji kažejo na to, da je voda očitno nova nafta, problem pa nastaja, ker je povpraševanje po vodi veliko večje kot pa je možna sama dobava. Prakso trgovanja z vodo je kot pionir uvajala Velika Britanija že desetletje nazaj, ko je še vladala »železna lady«, Margaret Thatcher, velika zagovornica privatizacije vode. Koncesije so se v tistem obdobju prodajale privatnim podjetjem kot za med. Velik problem pri dobavi z vodo je Velika Britanija doživela v vročinskem valu lani, ko so se temperature v Londonu povzpele krepko nad 40 stopinj in so tako tudi vztrajale kar nekaj tednov. Cena ustekleničene vode se je istočasno seveda dvignila do neba. Poleg vplivov industrije, bo višanje povprečnih temperatur na globalni ravni, pustilo posledice tako na dobavi z vodo kot z njeno oporečnostjo.

Ob besedi voda se večina ljudi verjetno spomni tudi na naš najbolj »suh« kontinent-Afriko. Vojne, ki tam potekajo so ene najbolj krvavih, veliko vlogo pri temu pa ima poleg diamantov in nekaterih drugih rudnin, voda. Zanimiva je predvsem politična bitka med Egiptom, Sudanom in nekaterimi drugimi državami kot so Kenija, Uganda in Etiopija glede reke Nil. Po dogovoru od leta 1929, kar 90% vode pripada Egiptu s čimer pa se ravno države, ki sem jih naštel nazadnje, ne strinjajo. Reka Nil izvira v Etiopiji in prispeva 85% vode te reke, istočasno pa jo ravno Etiopija lahko koristi najmanj. V zadnjem desetletju so se na reki Nil začeli graditi ogromni jezovi, ki pa so financirani s strani Kitajske, ti pa so v regiji še dodatno pripomogli k eskalaciji političnega nemira.

Zakaj sem omenil specifično ta primer? Sudan oz. Južni Sudan, če sem natančnejši, svoj proračun polni s prodajo nafte preko kitajskih korporacij, nafte pa je iz desetletja v desetletje vedno manj. Posledično je Sudan priložnost spoznal v vodi, ki bo s časom nadomestila njihov izpad pri trgovanju z nafto. Kakšen vpliv bo imelo to na regijo in koliko bo to še dodatno zanetilo vojne v tem delu Afrike, si ne upam niti predstavljati. Ker je težava z dobavljivostjo nafte na globalni ravni primerljiva s situacijo v Sudanu, lahko pričakujemo, da se bodo tudi glavne posrednice nafte (predvsem države, ki sestavljajo naftni kartel Opec+) počasi preusmerile na trgovanje z vodo. Posledice vsega tega bodo nove vojne, več diplomatskih nemirov in pa enormna porast migracij v Evropsko unijo.

Podobna je zgodba z bližnjevzhodnim konfliktom. Čeprav je med Izraelom, Palestinci in arabskimi državami spor v veliki meri povezan s svetopisemskimi razlogi, je praktično vprašanje konflikta ob varnosti tudi voda.

Pogled na Afriko jasno kaže, da se dragocenosti vode najbolj zavedajo tisti, ki je nimajo. Slovenija je na drugi strani z vodo bogata država. To je naša najpomembnejša strateška dobrina. Prav to pa bi moralo ob državnih interesih narekovati tudi naše človekoljubno in trajnostno odgovorno ravnanje: varovati vodo bi morala biti najpomembnejša naloga države, lokalnih skupnosti in vseh drugih dejavnikov. Vključno z vsemi nami.

Ob nastopu vlade Janeza Janše, je kot uverturo v svoj mandat začel Andrej Vizjak s svojimi poskusi, da nevladnike odstrani od odločevalske funkcije pri direktnih posegih v naravo, oz. podrobneje, v posege naših rek in potokov. Ta sprememba seveda omogoči posameznim podjetjem, ki bi kakorkoli negativno vplivale na okolje, da svobodneje iznakažejo naše vodostaje. Nevladne organizacije namreč pri tem ne zasledujejo nekih svojih posamičnih interesov. Ne, njihova nadzorstvena vloga v postopkih je zastavljena v interesu javnosti. So kot odvetnik javnosti, ki opozarja na napake v postopkih in na tveganja, ki jih posegi v prostor predstavljajo za naše okolje, še posebej vodo, posledično pa zdravje in možnosti vseh nas in prihodnjih generacij. Naslednji stampedo na vode je napovedal z novelo zakona o vodah, ki PONOVNO olajša delo nekaterim podjetjem pri potencialnem ogrožanju neoporečne, pitne vode. Vse to seveda v imenu debirokratizacije in kapitala. Do sedaj vse kaže na to, da tudi Slovenija ne bo imuna na vojno za osnovno življenjsko dobrino.

Več kot očitno se bližamo prelomnici, ko pravica do vode ne bo več samoumevna. Apetiti tujih korporacij nam trkajo na vrata, brez obzira na čistočo naših vodostajev in kvaliteto vode, ki jo zaužijemo. Vojne, ki smo jim bili priča na Bližnjem vzhodu zaradi nafte so bile krvave in neusmiljene. Predstavljajte si sedaj, kako bo izgledala vojna za nekaj, kar nas napaja z življenjem. Bitko za našo osnovno pravico začnimo danes pri nas in zato aktivirajmo vse naše znanke in znance, da podpišejo pobudo za referendum glede Zakona o vodah. To bo naš prvi, a izredno pomemben korak, da zavarujemo NAŠO vodo.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno.
5. februarja 2023/by Miha Damiš

ZA odzivno in učinkovito vlado

Slovenija je zaradi pogostih blokad precejšnja zamudnica glede sodobne organiziranosti vlade, novi zakon o vladi pa bo Slovenijo končno postavil na zemljevid držav, kjer se izvoljene vlade ukvarjajo s sedanjostjo in zlasti s prihodnostjo, ne pa s preteklostjo. Izzivov 21. stoletja namreč ni mogoče reševati z organiziranostjo vlade po vzoru 20. stoletja. Zato na referendumu glasujte trikrat ZA!
10. novembra 2022/by Miha Damiš

ZA vsem dostopno dolgotrajno oskrbo

Ne smemo dopustiti privatizacije sociale in zdravstva; ne tudi zaslužkom na račun starejših in črnemu trgu. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh. In omogočanje dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja, za nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Od naše skupne sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in izboljšanja države blaginje je odvisno, ali bomo zmogli zares nasloviti ključne probleme časa. ZA družbo po meri ljudi.
9. novembra 2022/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Kurenti tradicionalno obiskali Državni zbor6. februarja 2023 - 15:32
  • Šoltes: Zaščitimo novinarje pred cenzuriranjem, ustrahovanjem in utišanjem6. februarja 2023 - 10:26
  • Evropski parlament potrdil strožja pravila političnega oglaševanja6. februarja 2023 - 10:15
  • SD: Povišanje cen vrtcev ne sme pristati na plečih staršev3. februarja 2023 - 13:35
  • Evropski parlament izglasoval večjo zaščito delavcev v plaformnih oblikah dela2. februarja 2023 - 14:22
  • Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan: Izpolnjujemo zaveze in ščitimo pravno državo2. februarja 2023 - 12:04
  • Tanja Fajon: Nesprejemljivo, da danes nekdo, ki dela poln delovni čas, ne doseže niti minimalne plače1. februarja 2023 - 19:27
  • Matjaž Han: Športu želimo vrniti, kar nam daje že vrsto let31. januarja 2023 - 15:18

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Tanja Fajon: Danes je tvoj dan Marko Koprivc: Zakaj je vlada odstranila spomenik maršala Tita s protokolarnega...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo