SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Srečko Zajc

Uradnik in publicist, član SD

Med cepljencem in cepcem je razlika

Takole je bilo: na treh mestih sem se prijavil za cepljenje proti covid-19 in sicer z e-prijavo, ki nima nobene vrednosti, pri svoji zdravnici, s katero komuniciram na daljavo in po elektronski pošti (smešen je napotek, da ‘pokličeš svojega osebnega zdravnika’), in na delovnem mestu. Sodim med tiste 65+. Na dan, ko sem prvič napisal te besede, 13. aprila, še nisem bil cepljen.

Prejšnjo nedeljo sem bil skoraj cepljen. Okoli 17. ure sem prebral, da so me ob 12.35 povabili, da pridem do 13.33 na Gospodarsko razstavišče. Prvič nedelja, drugič vsi domači zbrani, tretjič sprehajanje štirinožnega prijatelja, četrtič telefon odložen ‘kjeržepač’, saj ga ne potrebujem, je nedelja. Nihče mi ni povedal, da moram ves čas spremljati prejeta SMS sporočila, tudi ob nedeljah. Morda je vam, če vam ni, potem vam pripovedujem zdaj. Kaj pa če je nevarno sporočilo, nobene kode, nobenega gesla. Ne odpiraj!

Zmrazilo me je, zamočil sem, edina priložnost v življenju je šla mimo, nikoli več je ne bom imel. Pogledal sem na spletno stran Zdravstvenega doma Ljubljana. Še je upanje! Delovni čas, tako piše, tudi v nedeljo od 7:00 do 20:00. Ob 18:00  sem stal pred trdno zaprtimi vrati, gledal mrak prostora za vrati in spoznal, da je upanje umrlo. Spodobno sem ga pokopal, ker upanje ne more ležati nepokopano na ulici in odšel domov. Naslednji dan, v ponedeljek, sem v službi izpolnil dovolilnico in odšel na Gospodarsko razstavišče – saj piše, da tudi v ponedeljek delajo od 7:00 do 20:00. Tam sem bil ob 8:35, skoraj nič ljudi – hej-juhej. Stopim k prvi gospe in rečem, da včeraj nisem mogel priti in ona mi mirno odgovori: ‘Danes tukaj samo testiramo! Stopite h kolegici, ona zapisuje.’

Kolegica me je vprašala po podatkih, bil sem peti na listu papirja in potem mi je še povedala, da ne ve, če nisem za vedno izpadel s seznama! Tudi naslednjič boste morda imeli čisto malo časa, da pridete na cepljenje. Napisal sem elektronsko pismo svoji zdravnici, poklical glavno sestro domicilnega zdravstvenega doma in okoli dveh sem bil ponovno uvrščen na seznam s pripisom, da ne vedo kdaj bom cepljen, zato sem se prijavil tudi s formularjem Zdravstvenega doma Ljubljana.

Potem sem 24 ur na dan zrl v telefon, da ne zamudim tistega trenutka, ko me bodo morda poklicali. (To sem zapisal v ponedeljek 12. aprila.) Res bi me lahko obvestili dan prej, ampak zakaj bi bil ta režim prijazen do ljudi? Smo mar ljudje prijazni do njega? Vsak dan manj, vsak dan, od nedelje še bolj. Pazite na sporočila in elektronsko pošto. Lahko pomenita rešitev ali pogubo! Lahko bi bil cepljenec, sem pa samo cepec, ker sem nekoč hotel svojo državo. Ona prejšnja je 1972 urejeno, sistematično precepila vse proti črnim kozam. Demokratično. Človeško. Bil sem administrator v študentskem dispanzerju. Videl sem. Vem.

V svojem govoru je državni sekretar z Ministrstva za zdravje najmanj dvakrat povedal, da bodo tisti, ki so se odrekli cepljenju, dodani na konec seznama interesentov. Kaj pa, če me vseeno vodijo kot tistega, ki se je odpovedal? Vrag je, če nimaš prave povratne informacije in v dvomih je vsaka senca postoterjena. In še vedno ves čas gledaš v telefon. Potem pa v sredo, 14. aprila, Odrešitev (moram zapisati z veliko začetnico) in lahko oznanim, da se vsaka zgodba ne konča slabo. Dobil sem vabilo na cepljenje 24 ur prej, kot sem se imel zglasiti na Gospodarskem razstavišču. Vmes so tudi marsikaj pojasnili iz ZD Ljubljana in pomirili tiste, ki smo državnega sekretarja razumeli dobesedno. Hojsarska komunikacija z občani se je precej namnožila v dolini Šentflorjanski – te bomo premikastili, potem pa se pritožuj, je ta uradni hojsarski komunikacijski obrazec.

In zdaj sledi epilog in zahvala ZD Ljubljana, zdaj sem cepljenec. Moja dolžnost je, spodobi se in pravično je. Dobil sem pravo in pravočasno povabilo na cepljenje na Gospodarskem razstavišču. Vse sem opravil gladko in v rekordnem času, dobil sem vse potrebne informacije in želim vsem, ki organizirajo cepljenje, da premislijo o takšni aplikaciji, ki bo omogočala prejemniku odgovor: DA, pridem, NE, ne pridem. Še bolje: kako naj bi vedel, da sem bil klican z rezervnega seznama, če to ni pisalo. Lahko bi sporočili: vabljeni ste z rezervnega seznama, potrdite, da se boste oglasili, sicer boste vabljeni v skladu z rednim seznamom, na katerem ostajate med prijavljenimi kandidati. Strašenje državnega sekretarja z Ministrstva za zdravje je bilo skrajno neprimerno. Recimo, da je to izziv za uberičnega lobista in prvega posebnega svetnika za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča, da svetuje, kako urediti sezname klicanih na cepljenje, ki bo še dolgo trajalo, da bo sporočilo jasno in nedvoumno in da bo mogoča tudi povratna komunikacija.

Za konec torej zahvala Zdravstvenemu domu Ljubljana in glavni sestri v mojem domicilnem zdravstvenem domu (če bo brala, bo vedela, da mislim prav njo, a je nočem izpostavljati, ker zna urediti tudi najhujše zaplete). Ta ni bil najhujši, je bil pa poučen. Tudi za vas?

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Jernej Štromajer: Uberizacija trga dela in storitev ni rešitev Dejan Židan: Čas je, da v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo