Židan je v obrazložitvi pobude uvodoma izpostavil, da je v zvezi z višino nadomestila med začasno zadržanostjo z dela že od začetka letošnjega februarja naslovil več poslanskih vprašanj tudi na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v katerem je ministra opozoril, da so morali zaposleni občasno svojo pravico iskati celo na delovnih in socialnih sodiščih. »Ta menijo, da inštitut zajamčene plače dejansko ne obstaja več in je smiselno potrebno uporabljati kategorijo minimalne plače. S takšnim pristopom bi bili po mojem mnenju zaščiteni interesi zaposlenih,« je opozoril.

Ob tem je izpostavil, da je Vrhovno sodišče odločilo drugače in sicer, da na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja institut zajamčene plače resda ni več uporaben, je pa še vedno določno uporaben v sedmem odstavku 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) kot spodnja meja odmerjenega nadomestila.

Kot je zapisal poslanec, je minister Cigler Kralj odgovoril, da »…lahko sklenemo, da področje zakonsko ni neurejeno…saj je ureditev glede višine odmerjenega nadomestila zakonsko jasno opredeljena…ni potrebna sprememba zakonodaje…če je…potreben razmislek o spremembi ZZVZZ, pa prepuščam pristojnemu ministru…če bo presodil, da je smiselno tudi sodelovanje ministra za delo, bomo pri pripravi sprememb vsekakor sodelovali…«.

Židan je opozoril, da takšen pristop ni sprejemljiv. »Čeprav je zajamčena plača verjetno v ZZVZZ naključni ostanek preteklosti, saj jo je povsod drugod zamenjala minimalna plača, pa je bila zajamčena plača zadnjič usklajena leta 2006 na 237,73 EUR in takšna ostaja kot varovalka zaposlenih do današnjega dne. Kot primer, leta 2006 je bila minimalna plača 521,83 EUR in je od takrat z usklajevanji narasla na trenutnih 1.024,24 EUR. Torej za dobrih 96%, zajamčena plača pa, da še enkrat zapišem, za 0%,« je zapisal.

Židan je ob tem izpostavil tudi stališče Varuha človekovih pravic z dne 29. 3. 2017, kjer je ta zapisal, da gre v primeru, ko se za osnovo obračuna nadomestila plače uporabi znesek zajamčene plače, za kršitev pravice do socialne varnosti. Gre za primere, ko podatki o plači niso znani, oziroma so znani in je posameznik v nasprotju z zakonodajo za polni delovni čas prejel manj kot minimalno plačo. »Zanimivo je še navajanje Varuha človekovih pravic v omenjenem dopisu, da se s stališčem o osnovi za izračun nadomestila plače upošteva minimalna plača, strinja tudi Ministrstvo za zdravje in opozarja na nujnost spremembe relevantne zakonodaje,« je opozoril.

Glede na navedeno je poslanec ministra za zdravje pozval, da nemudoma pripravi spremembo 31. člena ZZVZZ, kjer zajamčeno plačo smiselno nadomesti z institutom minimalne plače in da Državnemu zboru predlagate sprejetje tega zakona po nujnem postopku.

V luči problematike usklajevanja zajamčene plače pa je Židan naslovil poslansko pobudo še na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer, da poišče pravno sprejemljiv način, da do spremembe ZZVZZ za podoben odstotek, kot je od leta 2006 do danes bila usklajena minimalna plača, uskladi tudi zajamčeno plačo, pa čeprav ta v tem trenutku velja samo še za izračun nadomestila med začasno zadržanostjo z dela.