Joc Pečečnik je za RTV Slovenija ob predaji zaščitne opreme iz Kitajske dejal: “To so zelo vplivni Kitajci, ki so milijarderji in ki imajo dobre politične zveze, na način, da smo preprosto iz tovarn ukradli določeno kvoto opreme in smo jo poslali v Slovenijo, ker je drugače ni bilo mogoče dobiti,” je pojasnil. Opremo so torej ukradli? “Da, dobesedno. Opremo, ki je bila namenjena v druge države.”
Smo v bitki proti epidemiji res že tako daleč, da je sedaj dopustno vse? Slovenija je (še vedno?) pravna država. Je članica Evropske unije, Zveze Nato, Sveta Evrope, OECD, Svetovne trgovinske organizacije… Skratka, umeščenost v te mednarodne povezave bi morala pomeniti, da smo ugledna država, zavezana vladavini prava. To bi moralo veljati tudi v času epidemije. Sedaj še toliko bolj.
Ko pri nas nekdo nekaj ukrade, običajno konča v zaporu. Ne fotografira se s predstavniki vlade in ne sklepa poslov z državo. Gre v zapor. Sedaj pa nekdo prostodušno prizna krajo in se piatovsko nastavlja kameram in fotoaparatom. Ker je džek. Ima prijatelje, ki so kitajski milijarderji. In zato je dovoljeno vse?
Da. Zaščitno opremo potrebujemo. To je nesporno. Ampak tudi pri nabavi zaščitne opreme ne smemo pozabiti, da smo država, ki je zavezana vladavini prava. V času, ko se številni soočajo z eksistenčnimi problemi, bi moralo biti sklepanje poslov vlade z različnimi dobavitelji za nabavo zaščitne opreme maksimalno pregledno, da se prepreči vsak dvom v morebitne nezakonite zaslužke dobaviteljev in posrednikov (vojno dobičkarstvo). Preveč živ je še spomin na trgovino z orožjem in nepojasnjene zgodbe, kdo vse se je pri tem okoristil, ki še danes bremenijo našo državo. Zadnje informacije, ki razkrivajo sorodstvene povezave med visokimi vladnimi funkcionarji in dobavitelji, pa tudi zadnja izjava Joca Pečečnika, da so iz tovarn ukradli določeno kvoto opreme, kaže, da so stvari ušle iz nadzora. Spet se ponavlja stara in že videna zgodba.
Zato pozivam vlado, da opremo, če je res bila ukradena, vrnejo dobaviteljem. Pozivam jo, da sledi zgledu Nemčije, kjer se nemška vlada za nabavo zaščitne opreme neposredno dogovori s političnim vrhom Ljudske republike Kitajske in tako onemogoči nedostojne zaslužke posrednikov na račun nemške države. Pozivam pa tudi organe odkrivanja in pregona, da v tem in v vseh podobnih primerih opravijo svoje delo. Kovanje dobičkov v času te človeške tragedije je nedopustno. Je vojno dobičkarstvo na račun drugih. Na račun žepov davkoplačevalcev ali pa tistih, ki so na to opremo čakali in je niso dobili, ker je nekdo s “krajo” preskočil vrstni red.
V teh dneh slišimo, kako je sedaj pomembna solidarnost. Pomembna je vedno. Solidarnost pa je tudi to, da ne vzamemo tistega, kar ni naše, in da s svojimi ravnanji ne škodujemo drugim, tudi tistim, ki morda v epidemiji to opremo potrebujejo še bolj kot mi. Pa morda nimajo prijateljem med kitajskimi milijarderji z dobrimi političnimi zvezami.
Konec je z državo, ki ne spoštuje lastnih predpisov in ki državljanom sporoča, da je za dosego cilja dovoljena tudi kraja. Od zanikanja pravne države do anarhije ni več daleč.
Dr. Jernej Štromajer: Hvala, Bernie! 
