SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Patrick Vlačič

Dr. Patrick Vlačič

Vodja programske skupine SD, strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo

Jadransko morje je eno najlepših na svetu

Jadransko morje je eno najlepših na svetu. Če poenostavim, ima razčlenjeno obalo na vzhodu, flišnate klife na severovzhodu, lagune na severozahodu in peščene obale na zahodu. Ob vsej lepoti, ki jo nudi ljudem, ki živimo ob njem, in turistom, je hkrati izjemno obremenjeno. Podatki o mikroplastiki v Jadranskem morju ter plastičnih odpadkih na površini in na dnu morja so alarmantni. Odgovornost in naloga vseh nas, ki živimo ob tem morskem biseru, je, da ga predamo generacijam za nami v boljšem stanju, kot je sedaj. Brez citiranja študij tvegam pa izjavo, da je večina onesnaženja s plastiko delo naših generacij. Vendar je plastika zgolj en vidik onesnaževanja, tu so še obremenjevanje morja s fekalnimi izpusti s kopnega, izpusti z ladij in plovil za prosti čas, obremenjevanje z gospodarskimi in kmetijskim vodnimi odplakami, vnos tujerodnih organizmov z balastnimi vodami in še bi lahko našteval.

Ob vsem tem se mi zdi debata zgolj o izkoriščanju morja in ribolovu enostavno preozka in dodatno preozka, če se o tem pogovarjata zgolj Italija in Hrvaška, pa četudi, če k tem pogovorom dobrohotno povabita še Slovenijo. Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je jasna. Obalna država, katere teritorialno morje se odpira proti odprtemu morju, lahko razglasi izključno ekonomsko cono. Hkrati je konvencija tudi jasna glede tega, da je Jadransko morje polzaprto morje in poziva, da države ob zaprtih in polzaprtih morjih pri uresničevanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti med seboj sodelujejo in si prizadevajo, da neposredno ali prek ustrezne regionalne organizacije:

– usklajujejo gospodarjenje, ohranjanje, raziskovanje in izkoriščanje živih bogastev morja;

– usklajujejo izvrševanje svojih pravic in dolžnosti pri varovanju in ohranjanju morskega okolja;

– usklajujejo svoje politike znanstvenih raziskovanj in, kjer je to primerno, sprejmejo skupne programe znanstvenega raziskovanja območja;

– na ustrezen način povabijo druge zainteresirane države ali mednarodne organizacije, naj z njimi sodelujejo pri uresničevanju določb zgoraj zapisanih usklajevanj.

Taka pravila so logična. Neekološko ravnanje ali okoljska degradacija morja ene same države na obali Jadrana bi lahko pomenila katastrofo za vse države iz jadranske regije. Tako morski živi svet kot tudi onesnaževanje ne poznata meja. Letos smo videli v slovenskem morju kita in sicer vrsto, ki je druga največja žival na svetu. V letih nazaj tudi že belega morskega volka. Videli smo pa tudi že onesnaženja, ki so se širila, ne da bi se ozirala na to, kdo je onesnaženje povzročil in kje potekajo meje na morju.

Selektivno branje UNCLOS konvencije je nesprejemljivo. Italija in Hrvaška imata pravico razglasiti izključno ekonomsko cono, imata pa tudi dolžnost delovati v smislu pravil o polzaprtih morjih. Poziv za stalno telo, ki bi vključevalo vse države na Jadranskem morju, od Albanije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije do Italije, je dobronameren in dobrososedski. To ni samo pravna dolžnost vseh držav ob našem skupnem morju, temveč tudi moralna dolžnost. Izjave, da sedaj ni pravi čas in da so te pobude že bile in so propadle, zvenijo neprepričljivo in kratkovidno. Res je, da ni čas, ta je bil že dolgo nazaj. In res je, da so nekatere podobne pobude že propadle. Pa kaj zato, za uspeh se bo treba, kot pri vsaki drugi stvari, potruditi. Moja želja je enostavna, da bo Jadran vsako leto lepši in bolj čist.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Srečko Zajc: Ne, kultura Marko Koprivc: Nič ni več čudno
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo