SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Jan Škoberne

Janez Janša uničuje vrednote osamosvojitve, kot je Hren uničeval prve slovenske knjige 

Reformacija je spremenila Evropo, svet in Slovenijo. Ujetost v eno in edino resnico je zamenjala drznost verjeti in delati drugače. Duhovniki, ki so prej s hrbtom molili v oltarje, so se obrnili k ljudem. Nerazumljene latinske molitve so zamenjale ognjevite pridige v mnogoterih jezikih. Razumeti biblijo, sebe in svet ni bilo namenjeno več le bogatim, priviligiranim in mitološko privzdignjenim. Razumeti svet in biti njegov aktivni gradnik je postala ne le zahteva, ampak celo dolžnost. Padale so dogme, odpirale so se brezmejnosti. 

Pravica brati Sveto pismo v svojem jeziku, brez posrednika in interpreta, je svet vrnila k izvorni Kristusovi misli, da smo pred Bogom vsi enaki, vsi bratje in sestre, vsi Njegov narod. Vsak posebej človek, ki bo končno sodbo dočakal brez predsodkov in privilegijev. Vsak sam v svojem odnosu s stvarnikom odgovoren za svojo usodo. Bolj kot devotivne cerkve in velike kupole, ki so segale do neba, so postala pomembna vsakodneva dejanja. Ne le služiti in ubogati, ampak ustvarjati in razumeti zakaj. Reformacija, ki je Slovencem prinesla narodno samozavest za uveljavitev slovenščine kot enega izmed enakopravnih evropskih jezikov, prvo knjigo, predvsem pa spoznanje, da je vse spremenljivo in odvisno le od nas, se je žal končala s Hrenovimi kresovi, na katerih so gorele knjige in drugačno razumevanje sveta. 

Toda duh reformacije, temeljna ideja, da želimo o svoji veri in usodi, zemlji in delu odločati sami in v svojem jeziku, je ostala. Vkoreninjena v slovensko narodno zavest je ostala z nami v vseh velikih preizkušnjah slovenskega naroda. V boju za bregove Soče, svobodni Maribor, izgubljeno Koroško, v partizanskem boju priključeno Primorsko, osvobojene ženske in zatirano delavstvo, v zgodovinski bitki za samostojno, suvereno in neodvisno Slovenijo. Reformacija, ki je prinesla duhovno osvoboditev je zgodovinski obrat, ki zdužuje in na temelju katerega gradimo še danes. Tako kot partizanski boj, tako kot osamosvajanje, tako kot izgradnja lastne države. Ne brez ugovora in ne brez velikih korakov naprej, a žal tudi nazaj. 

Kot so na Hrenovih kresovih gorele prve slovenske knjige, tako 30 let po osamosvojitvi, v dejanjih sedanje oblasti gorijo vrednote osamosvojitve. Vladavina prava, demokratičnost, solidarnost, človekove pravice, enakost vseh pred zakonom in oblastjo. Gorijo v korupcijskih škandalih, gorijo v sovražnem govoru in govorijo v vsakodnevnih izkazovanjih patološke potrebe oblastnikov, da vladajo, kot da nad njimi ni boga in kakor, da jih po koncu ne čaka nobena sodba. Ne božja, ne tista v imenu ljudstva. 

Medtem ko se v posledicah globalnega segrevanja utaplja svet, se slovenski minister za okolje ukvarja z izogibanjem davkov. Medtem ko se bolnišnice dušijo v pomanjkanju medicinskih sester in tehnikov, oblast deli na tujih kreditih osnovane turistične bone. Ne 100 evrov več za trdo delo najbolj zaslužnih za dostopen in kakovosten javni zdravstveni sistem, ampak več tisočevrski dodatki za ljudi, ki morda niso niti hodili na delo, kaj šele opravljali svojega poslanstva preko meja svoje sposobnosti. 

Skoraj miljarda za predvolilne bonbone in še miljarda za orožje. Vse na kredit, vse na dolg otrok, ki zaradi neustavnih omejitev niso smeli v šole in vrtce. Kaj pa solidarnost, kaj pa demokracija, kaj pa odgovornost? Kaj pa 10 božjih zapovedi? Nič. Gorijo grmade vrednot slovenske osamosvojitve. Toda kot Hrenovi kresovi niso pokončali sadov reformacije, tako tudi tri vlade Janeza Janše in njegovih lakajev ne morejo streti pokončnosti, svobodoljubnosti in solidarnosti prebivalcev Slovenije. 

Je že res, da posledic kleptokracije, ki nam vlada danes, ne bo mogoče odpraviti in popraviti zlahka. Toda za novo narodno samozavest, za novo reformacijsko energijo, za drznost misliti, delati in živeti drugače, je včasih treba stopiti v temo. In tu smo danes. V temi pohlepa, egoizma in sebičnosti, iz katere se more in mora roditi reformacijski klic k skupnemu, k skupnosti, k drugačnemu svetu in k solidarni skrbi za sočloveka in okolje. 

Morda je letošnji praznik reformacije zadnji v vrstih tistih, ki so nam dani za razmislek in pripravo. Zadnji v vrstih tistih, ko s stisnjenimi zobmi opazujemo svet, ki je brez pravice in poštenja. Že 31. oktobra 2022 je lahko povsem drugače. Lahko ustavimo zadolževanje za hedonistične izlete in sredstva namenimo v razvoj, znanost in boljši zdravstveni sistem. 

Lahko omejimo porabo in izrabo energije. Lahko investiramo v drugačno prihodnost, lahko pričnemo živeti drugače. Vsi skupaj, organizirani, samozavestni in drzni. Pa bomo? To ve vsak zase. Z vsako vožnjo z dvigalom, z vsako neugasnjeno sijalko, z vsakim neplačanim davkom. Z vsakim vprašanjem lahko pomagam, z vsako minuto predanega dela, z vsakim glasom na volitvah, ki bodo tako ali drugače prišle kot priložnost, da na vrata sedanje družbe nabijemo svojih 95 odločitev, da želimo in bomo živeli drugače. 

Iskrene čestitke ob dnevu reformacije. 

P.S. Dan boja proti okupatorju je pred vrati.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Meira Hot: Vlada s svojimi ravnanji načenja ustavnopravno ureditev SD: Brezplačno testiranje, čim hitrejše cepljenje s 3. odmerkom in odškodninska...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo