Mineva tretji teden brez javnega življenja. Večina nas svet opazuje skozi okno, s sosednjega hriba, preko raznih medijev, drugi odhajajo v službo kot da se ni nič zgodilo, tretji pa so morali v kriznih časih povečati svoje napore, tako v službi kot doma. Nekateri smo pred časom osebne preventivne ukrepe začeli sprejemati sami, drugi so počakali na navodila pristojnih, spet tretji niso sprejeli nobenih ukrepov, razen tistih, v katere so prisiljeni.

Vsi smo epidemijo koronavirusa začeli živeti drugače, danes pa jo, kljub enotnim spremembam in ukrepom, vsak na svoj način tudi preživljamo. Sledi pa seveda to, da bomo vsi epidemijo tudi končali na drugačen način. Nekateri jo bomo zaključili neprizadeti, spočiti od ”korona počitnic”, drugi s kopico zaostalega dela, s finančnimi primanjkljaji, brez zaposlitve in v situaciji, v kateri po navadi ne vidimo izhoda. Obstajajo pa tudi tisti, ki se bodo v brezepidemijsko jutro zbudili bogatejši.

Zato danes večino pozornosti namenjamo politiki in ukrepom, ki jih bo ta sprejela, ter nam olajšala ali otežila življenje. Vsi podpiramo napredek in čimbolj ugodno rešitev zadreg in težav v trenutni krizni situaciji. A si jih seveda vsi drugače predstavljamo in interpretiramo, prav tako pa nam vsaka politična stran ukrepe predstavlja na drugačen način. Nekateri ukrepe podpirajo, saj s tem nekaj pridobijo, nekateri, ker jih ”na pol” razumejo, spet tretji samo zato, ker je nekdo rekel, da je tako prav. Po drugi strani pa seveda spet obstajajo tisti, ki zaradi enakih razlogov ukrepov ne podpirajo.

Večina Slovenk in Slovencev aktualno stanje spremlja in ocenjuje zgolj laično, kar je logično, saj nismo vsi strokovnjaki za vse, kljub temu, da se večkrat tako obnašamo. Potrebno se je obračati na strokovnjake, a v današnji poplavi informacij, kjer večkrat zasledimo nezanesljive in lažne informacije, je to težko. Zato pogosto zmaga informacija, ki se nam najlepše sliši, pa četudi je nepopolna ali neresnična. V nekaterih vzbudi pozitiven odziv, češ to je pa ja dobro, v drugih negativen, saj je predobro, da bi bilo res. Kakorkoli jo jemljemo, velika večina ljudi informacije ne zmore relevantno ocenjevati. To pa se dogaja tudi pri aktualni epidemiji koronavirusa. Na socialnih omrežjih nam nekateri že ponujajo razne načine preverjanja in zdravljenja koronavirusa, od zadrževanja sape, štetja do deset, do grgranja slane vode, ki uniči virus v grlu. Ko to omenimo medicinskem strokovnjaku, pa se nam ta smeji. Zavajajoče informacije pa širi tudi politika sama. Nekateri pišejo, da se želi aktivirati vojsko za boj proti migrantom, drugi se bojijo tankov na ljubljanskem tromostovju. Namen pa je le pomoč policiji. Ko se znižajo naftni derivati, zasluge pobira vlada, v resnici pa je za padec cene odgovoren svetovni trg. Mednarodne organizacije namenijo denar, zasluge pobira slovenska politika. Zastrašujoča ni lažna novica, zastrašujoče je število ljudi, ki verjame v to novico, jo razširja in povečuje zaupanje v nezanesljive informacije.

Tako pa se dogaja tudi z ukrepi države za zajezitev koronavirusa ter blažitev posledic. Ukrepi so na prvi pogled dobri in ustrezni, saj so seveda tako tudi predstavljeni. A vsakdo, ki vsaj malo pozna slovenski politični sistem in je v življenju odprl učbenik ekonomije, ve, da je kakšen ukrep tudi neprimeren. Nekateri samostojni podjetniki se veselijo 70 % minimalne slovenske plače in plačanih prispevkov, drugi pričakujejo zaprtje, saj so z zaustavitvijo dela utrpeli nepopravljivo finančno izgubo, ter posledično naleteli na oteženo plačevanje prispevkov in davkov. Podjetja se veselijo plačanih prispevkov, zaposleni, ki v času epidemije opravljajo svoje delo, jih ponekod čaka nižja plača naslednjih nekaj mesecev ali pa manjši bombonček, tisti doma se nadejajo 50 % plače ali izgubo zaposlitve ter podaljšanega prejemanja nadomestila. Tisti na začetku karierne poti, kot so dijaki, študenti in mladi “prekarci”, ne dobijo nič, kljub temu, da spadajo med najbolj ogrožene na trgu dela in predstavljajo prihodnost. Med tem, pa se je v “krizne” pokojnine vložilo precej denarja, kljub temu, da tam (zaradi epidemije) nihče ne izgublja. Torej se ustvarja dvojni primanjkljaj. Gospodarstvo ne prispeva v državno blagajno po najboljših močeh, iz te blagajne pa se povečujejo izdatki na področja, kjer se ne bodo obrestovali. Povečane sive ekonomije v kriznem obdobju pa niti ne bomo omenjali.

Glede na to, da strokovna javnost že slabo leto opozarja na možnost recesije, ki že načenja nekatere panoge, kot je na primer avtomobilska industrija, bi morali gospodarstvu nuditi veliko več podpore, saj smo na koncu vsi, tako zaposleni v zasebnem sektorju, kot tisti v javnem, skupaj z upokojenci, otroki, invalidi in ostalimi odvisni ravno od tega. Vse delavce, tako redno zaposlene kot samostojne podjetnike in podjetja, ki polnijo državni proračun in omogočajo delovanje sistema, pa se bo le “za silo” pokrpalo, nekatere pa seveda tudi ne. Kot se je že izkazalo v praksi pri razporejanju v najvišje plačne razrede, se bo očitno nagrajevanje nadaljevalo tam, kjer je v času epidemije najmanj potrebno, namesto, da se denar vloži tja kjer se ustvarja in posledično polni državni proračun. Torej so nekateri ukrepi ekonomsko popolnoma nesmiselni in so sprejeti bolj ali manj v estetske namene. Pogled z druge strani, pa nam jasno kaže, da so politično učinkoviti. Upokojenci so namreč najpogostejši volivci, prebivalstvo srednjih let precej manj, mladih pa na voliščih skorajda ni. Torej gre pri ukrepih več kot očitno za mešanico ukrepov, ki bodo pripomogli k reševanju epidemije in njenih posledic ter blagodejno vplivali tudi na volilno bazo določene stranke. Zasebna kampanja z javnimi sredstvi. A s takimi dejanji smo se že srečali pred prvo recesijo, v katero je bila Slovenija pahnjena popolnoma nepripravljena, vlada, ki jo je bila prisiljena reševati z varčevalnimi ukrepi in dvigom davkov, pa je bila okarana, tudi s strani krivcev za nepripravljenost.

Nesmiselnost ukrepov, pomanjkljivosti in slabosti, še ne predstavljajo nevarnosti za slovensko gospodarstvo in ljudi, seveda pa ustvarjajo velik potencial za to. Tukaj tudi ne odpiramo vprašanja o stanju pokojnin, upokojencev in starejših, kjer se pojavljajo mnoge težave. To vprašanje se bo moralo odpreti po končani epidemiji. Naslavljamo vprašanje o izkrivljenih predstavitvah mnogih tematik, ki se odpirajo v tem kriznem obdobju. Iz tega razloga tudi to razmišljanje, kljub vsebini, ni namenjen kritiki ukrepov, podpiranje levih ali desnih, naših ali vaših, temveč zgolj pobuda za ponovni razmislek vseh prejetih informacij v času epidemije, ki nam močno kroji način življenja. Ni vsak ukrep dober, če tudi z njim nekaj pridobimo in se sveti. Čez čas lahko terja tudi davek iz naših žepov.

Torej ne verjemimo in ne pozdravljajmo vsega samo zato, ker se dobro sliši. Vedno ohranimo kanček dvoma, še posebej v kriznih situacijah, kjer je po navadi manj časa in volje za razmislek. Z lastnim treznim razmišljanjem, sprejemanjem in kritičnim obdelovanjem tujih mnenj, bomo epidemijo koronavirusa premagali hitreje in kar je najbolj pomembno, premagali jo bomo učinkoviteje.