
Dr. Branko Gabrovec
Docent za področje javnega zdravstva, predsednik Sveta SD za zdravje
Sindemija
Sindemija je izraz za združitev več zaporednih epidemij ali skupin bolezni. Kakor kaže, jo imamo tudi v Sloveniji. Za epidemijo SARS-COV-2 vemo vsi. Za epidemijo slabih in verjetno tudi koruptivnih dejanj ob vodenju države pa ne.
Nekateri nam pripovedujejo celo nasprotno: z epidemijo odlično upravljamo, dvomljivci pa so deležni napadov, diskreditacij, ipd. Za neuspeh in smrti so vedno krivi drugi. Ko zmanjka argumentov, se ljudi pošilja na psihiatrični pregled in izgovarja na napad na krščanstvo. Preden napadete še mene, vam povem, da sem katolik, z vsemi zakramenti in s kapelico na naši zemlji.
Že dolgo, res dolgo, ni imelo upravljanje naše države tako neposreden vpliv na zdravje prebivalstva. Zgovoren naslov na Sledilniku pove vse: »Od zgodbe o uspehu do katastrofe«. Po številu smrti zaradi covida smo bili v nekem trenutku celo prvi na svetu! Upravičeno lahko rečemo, da smo v domovih starejših izvedli gerontocid! Bo kdo za to odgovarjal? Okužila se je polovica stanovalcev v domovih, kar 10% pa jih je umrlo! A se vam ne zdi, da je pristojni minister za to vsaj objektivno odgovoren, ali pa še kaj več?
Kaj se je oziroma se dogaja v zdravstvenem sistemu? Ta je zdržal, predvsem zaradi svoje robustnosti in požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Res pa, da smo ob tem spremljali tudi nakupe mask, ventilatorjev, hitrih testov, ki bolj sodijo v kriminalno serijo, ne pa v domeno odgovornega vodenja države. Že v prvem valu epidemije smo videli, koliko manj zdravstvenih posegov se je opravilo. Koliko manj rakavih obolenj se je diagnosticiralo, a vsi vemo, da nismo bolj zdravi. V primerjavi z lanskim letom so se čakalne dobe celo zmanjšale: za izbrane zdravstvene storitve od 20 – 22% in za prve specialistične preglede od 29 do kar 35%! In spet, nismo bolj zdravi, le do zdravnika ne pridemo. Posledice tega naš še čakajo.
Tokratna epidemija ima širok vpliv na zdravje prebivalstva. Nezaposlenost je zaradi zaprtja gospodarstva, gostinstva, trgovin, vrste storitev in drugih dejavnosti, močno narasla. Strokovnjaki za javno zdravje poznamo podatke, da imajo prebivalci z zmanjšanimi prihodki največje zdravstvene potrebe.
Ob vseh tegobah, ki so nas doletele, se nam plazeče in skrito povečuje vse več duševnih stisk, še posebej pri mladih. Pediatrična klinika v Ljubljani je lani zaradi poskusa samomora sprejela 30 odstotkov več otrok kot leto prej. Naši otroci so že 3 mesece in pol doma. Daleč največ od držav v naši okolici. Vsak nadaljnji dan prispeva k povečevanju teh stisk. Zakaj so šole zaprte, vam racionalno ne znam razložiti. Preden smo jih zaprli, je bil odstotek okuženih zanemarljiv (pa še to so bili učitelji, ki so se okužili izven šole). Podatki iz drugih držav EU jasno kažejo na to, da se tudi v državah in regijah, kjer je okuženost velika, ob odgovornem ravnanju znotraj šol virus malo ali zanemarljivo širi. Oboleli otroci so večinoma asimptomatski in malo kužni.
Vse to sem razbral iz mojega skromnega znanja in razmišljanja. Vem vsaj toliko, da marsikaj ne vem. In vem, da o tem največ vedo epidemiologi! Za nas ni dovolj, da se zgolj slikate z njimi. Poslušajte jih, za vse bo bolje. Vas obramboslovce pa bomo poslušali, ko bo vojna, gradbenike, ko bomo zidali in cvetličarje, ko bomo sadili rožice.
Povsem razumem, da se med prebivalci širi nemir, saj se tudi pri meni. Črna, rdeča, oranžna, zaprto, odprto, v šolo, ne v šolo, spodnjice, nogavice, hitri testi, naštevajte naprej sami… Skoraj sem pozabil na: STA, kultura, vpis v visokošolske programe, podtaknjenci v PKP-jih, nepreklicno odstopljeni ministri, vrhunski vladni govorci…
Trdim, da je takšno upravljanje naše države odločilno prispevalo k temu, da je na Sledilniku upravičeno tak naslov »Od zgodbe o uspehu do katastrofe«!
Upravljanje s takšno krizo je kot upravljanje s tehtnico. Tehtamo, kateri ukrepi prinesejo več koristi kot slabosti. Zdravniki vedo za rek »Primum nil nocere« ali »Najprej ne škoduj«. Žal ta vlada dela predvsem slednje.
Preberi še:

Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

ZA odzivno in učinkovito vlado
