Ob izbruhu pandemije Covid-19 je bila soglasna politična podpora o izplačilu dodatkov delavkam in delavcem v slovenskem zdravstvu, ki pogosto dobesedno tvegajo svoja življenja in delujejo na robu tudi psiho-fizičnih zmožnosti.
V zadnjih dneh kot predsedujoči Odbora DZ za zdravstvo me po skoraj vseh oblikah e-komuniciranja kontaktirajo upravičeno nejevoljno frustrirani zdravniki, zdravnice, vodilni kadri, medicinske sestre, kronični pacienti. Prepošiljajo mi dopise ministrstva za zdravje in se čutijo izdani. Zakaj?
Uvodoma je šlo za ne ravno premišljen ukrep, kjer bodo predstojniki podeljevali pravico do dodatka ter s tem, potencialno in dejansko, izločili nekatere.
Nakar je sledil dopis o zadržanju izplačila dodatkov. Temu sedaj sledi še očitno nekakšna bitka med vlado in ZZZS, kjer naj bi takratko potegnili mladi zdravniki in zdravnice, ki pogosto, z ostalimi zdravstvenimi delavkami in delavci, tvorijo hrbtenice covid-19 timov.
Kot na drugorazredne ter dodatka neupravičene se gleda na preštevilne v primarni ravni našega javnega zdravstva, ki so razpeti med komunikacijo s pacienti po telefonih, elektronskih poštah in ostalih oblikah e-komuniciranja, branjem (pre)številnih navodil in protokolov ukrepanja, videokonference ipd.
V ozadju so še informacije, da na primarni ravni ne bodo dosegali glavarinskih količnikov in jim ZZZS ne bo izplačala dogovorjenega. Ob tem obstaja tudi nevarnost nelikvidnosti sekundarne in terciarne ravni, ki bo posledica dejstva, da se določeni programi trenutno ne izvajajo in niso plačani, izplačilo plač zaposlenih pa še vedno predstavlja večino stroškov naših bolnišnic.
Naloga politike je, da dane obljube izpolni. Naloga politike je, da ni populistična na prvo žogo. Naloga politike je javna raba uma in sposobnost mišljenja medsebojno povezanih posledic konkretnih ukrepov, ne pa lov na čarovnice in obsedeno iskanje krivcev za nazaj, še zlasti ne v času pandemične krize, ki jo trenutno imamo ter se z njo z odgovornim ravnanjem večine državljank in državljanov ter dobesedno garanjem zaposelnih v slovenskem zdravstvu soočamo.
Vlado pozivam, da v sodelovanju z DZ, kateremu po 110. Členu Ustave RS odgovarja, stori vse, kar je v njeni moči, da bodo dane finančne obljube nemudoma uresničen.
Krizo bomo odgovorno premagali skupaj, po pandemiji pa bo še vedno ostal veliki globalni izziv manjka zdravstvenih delavcev in delavk. Zadnje, kar lahko stori politika, je, da s tovrstnim obljubami, ki jih ne izpolnjuje, zlasti mlade, ki že sedaj tvorijo in bodo v bodoče še bolj tvorili hrbtenico našega javnega zdravstva, odganja, očitno ne zavedajoč se posledic, v tujino.
Pamet v roke in politiko odgovorni dejanj, ne pa neizpolnjevanja danih obljub.
Foto: Daniel Novakovič / Primorske novice
Odnos do starejših je obraz družbe 
