SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Srečko Zajc

Uradnik in publicist

O razumu, ki ga ni bilo

Nič na tem svetu se ne zgodi samo od sebe, za vsem stoji ali naključje ali načrt in nikoli ne vemo, kaj je slabo in kaj je bolje. Nekateri verjamejo, da je tudi v naključju božji prst ali hudičeva dlaka. Torej drži, da iz nič ni nič, čeprav bi bilo morda mogoče trditi tudi, da je iz nič vedno samo nič in nič drugega.

Ljudje smo preprosta, vendar ne tudi enostavna bitja: rodijo nas, da bi rodili nove, vmes si domišljamo, da smo to in ono in nazadnje smo, kar smo bili. Običajno ne tisto, kar mislimo, da bi morali biti ali da bi bili lahko, če bi takrat ravnali drugače. Tudi, če se zavedamo, da nismo mogli, ker nismo znali ali ker je bila naša moč prešibka. Kadar se odpravimo z radovednostjo med zadnja počivališča prednikov, beremo imena in priimke, datume rojstva in smrti in pravzaprav ne izvemo dosti, četudi se nam tu in tam začne dozdevati, ampak nič trdnega ni v vsem tem. Počasi se nam ugasnejo tudi slike sorodnikov, prednikov, zgodovina pa je tako ali tako brez prestanka žrtev nasilja in posilstva, le da se zanjo pravzaprav nihče ne poteguje in nima nobenega #WeToo gibanja za seboj. Zgodovina je samostalnik ženskega spola med najbolj zlorabljenimi in med nasilneži so praviloma moški. Tu in tam tudi kakšna ženska, vendar so ženske v manjšini. Praviloma ne začenjajo ne pretepov, ne bitk in ne vojn, lahko so samo razlog zanje. Ali slab izgovor. Kakor hočete. Zgodovina prenese vse.

Razmerje političnih sil, v katerem smo se znašli ne po svoji krivdi in ne po naši volji, je ne samo neugodno, ampak nevarno in v vsaki nevarnosti so možne žrtve, to je v naravi stvari in neizogibno. Predsednik republike, ki si tako prizadeva za spravljivost, je kakor zdravnik, ki bi kužno bolezen zdravil tako, da bi kužnost povečal. Bolj se bomo družili, bolj bomo okuženi, hkrati pa bomo morda celo verjeli, da smo na poti ozdravitve. Pandemija nas mora učiti: treba je ločiti zdrave dele družbenega telesa in jih zavarovati v mehurčku, treba je nositi maske in ne vdihavati slabega zraka okroglih miz, skrbno je treba paziti na lastno higieno, solidarno si je treba pomagati med seboj in tudi dobrim ljudem v drugih mehurčkih, vendar le na preverjeno varen način. Politika je umetnost možnega, ampak to pomeni doseganje sprejemljivih soglasij, ne kompromisov, kajti kompromis ni enako kot soglasje in se pogosto pokvari, zgnije. Zavedamo se, da živimo v svetu, kjer nas ne ogrožajo samo klimatske spremembe, pandemije ali hibridne grožnje, za katerimi stoji nova geopolitična delitev preostanka naravnih virov, ampak nas ogrožajo tudi lastne vlade.

Bodimo optimisti tudi, ko se začne brezupno: najprej predsednik države omogoči vlado, ki je nihče ni volil, so se pa poslanci dveh strank odločili za drugačne vloge, kot so jih najavljali pred volitvami. Živimo v svetu in času, ki dopušča konvertitstvo, ki sistemizira laž in prevaro in ki je princip mafijske politike prevedel v demokracijo s pomočjo demokracije. Naj ilustriram: vabljenje na spravne pogovore je način, da z demokracijo poraziš demokracijo samo, kar je perverzno dejanje, nesprejemljiva politika in dolgoročno bo pridobil tisti, ki se je temu izognil. To so dejstva: patologija politike je premagala kurativo demokracije, bolezen je premagala zdravilo, oziroma moč zdravljenja z demokracijo in, paradoksalno ampak resnično, to v času pandemije, krize zdravstvenih sistemov in mnogih vlad (razen nekaj izjem, ki jih vodijo ženske). Uspeh je zagotovljen, cepiva proti temu je premalo. To ni bila nikoli prilika o dobrem pastirju.

Vemo, da bi lahko tudi drugače, čeprav so časi neprijazni. Vodenje je dobil človek, ki ni uspel zamejiti epidemije, uspel pa je sam postati epidemija, ki napada še preostalo zdravo tkivo nežne demokracije. Ko bi mikrobiologi znali s kontrastnim sredstvom obarvati slovensko družbeno tkivo s temnimi madeži tam, kjer je nevarni virus napadel zdravo tkivo, potem bi dobili nelepo podobo slovenske družbe s strateško domišljenimi vplivnimi točkami. Ne vem, kaj je predsednik republike mislil, če je kaj mislil, lahko da je samo sledil svojim občutkom, ki pa so bili varljivi. V prihodnjem času se bodo njegova dejanja merila z natančnimi merili, zanesljivo pa ne bo stal na strani demokratičnosti in socialne ter solidarne države. Večni molk predsednika republike, ko bi želeli samo namig, da bo drugače, da bo zmogel stati na naši strani, spominja na oba betonska kolosa na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki nemo stojita in sporočata samo sama sebe in nič drugega, kakor da se prevelika Narcisa gledata v ogledalu: prazna in vse kar počneta je, da mečeta dolgi in obilni senci. Lahko bi vsaj pisalo ‘Oprostite, izdali smo vas!’ in na drugem ‘Oprostite, nismo se primerno poslovili!’, potem bi betonska kolosa, ki zgolj obremenjujeta tla pod seboj, imela vsaj malo smisla. Popotnik bi prišel, se zamislil in šel z mislijo.

Nič na tem svetu se ne zgodi samo od sebe, zato je bilo zaman čakanje, da bodo člani SMC in DeSUS sami pri sebi in sami od sebe in za vse nas stopili na stran, na kateri so bili pred, med in po volitvah. To se ne bo zgodilo in graditi na tem je slabše kot zidati gradove v oblakih ali pričakovati odrešilni čudež. Čarovniška palica je zlomljena. Vlada postaja oblast samo zato, ker ji to dopuščamo, sprejemamo in nimamo moči za upor. Upor ima lahko veliko oblik in je nekaj skupnega – zapis na letaku, rdeči pirh pred vrati, lučke pred policijsko uro na ulicah, ob cestah. Prepovedali so skoraj vse razen prepovedi same, skladno z duhom časa se ne ozirajo ne na postavo in ne na besedo. Nič na tem svetu se ne zgodi samo, vsakdo mora po svojih močeh pomagati, da se bo zgodilo: z osebnimi stiki, na družbenih omrežjih, s pisanjem, risanjem, glasbo. Spomnimo se, da so celo v taboriščih, kamor so tisti, ki jim ne moremo reči dobri ljudje, pošiljali one druge, še prej pa so jim rekli banditi, podljudje, da bi dobili odvezo še pred zločinom, celo v delavnicah smrti so nastale pesmi, zapisi, risbe. Veliko, veliko, neprimerno bolje nam je, le pozabiti ne smemo, kajti kdor pozablja bo pozabljen in zapuščen.

V naši domovini sta se nekoč spopadla za oblast katolicizem in komunizem, oba totalitarna režima, tako zelo podobna drug drugemu, le da se je eden udinjal nacionalnemu socializmu in fašizmu, drugi sovjetizmu. Zdaj že trideset let katolicizem izdaja račune komunizmu in išče rdeči DNK v tistih, ki že zdavnaj niso več komunisti, vendar je že Cankar zapisal, da ni razlike – vsakdo ima svoj interes, pijana je oblast, oblast opijanja, zapitek pa plačajo državljani. Suknjo smo obrnili, zaplate pa so ostale. Logično bi sklepali, da potrebujemo naslednjo vlado in parlament, ki bosta trezna in bosta abstinirala od prvega do zadnjega dne. Vem, težko bo, ampak nič drugega ni mogoče napisati na recept. Ko vas bo, izvoljence, tresel delirij tremens pohlepa in moči, se kakor epileptiki ugriznite v robec med zobmi in zdržite tako, kot je zdržal Odisej, privezan na jambor, tovariši pa so imeli z voskom zamašena ušesa.

Prebral sem komentar, da je ta vlada povsem izgubila razum. Ne strinjam se s komentarjem: ne moreš izgubiti nekaj, česar nisi nikoli imel. Razum ali raz-um sodi v isto družino kot razgovor (pogovor med dvema in večimi), razor (vrsta zoranega ob vrsti) ali razlog (logos ob logosu), torej dosti uma na kupu. Vrag je, ker se razuma ne da kupiti, lahko ga samo ostriš, ko ga imaš, ko pa ga nimaš, ga kompenziraš z močjo, nasiljem, ustrahovanjem, političnim terorjem. Zdaj smo bili mi na vrsti, da se nam zgodi ta patologija.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Slovenija potrebuje boljši raziskovalni in inovacijski ekosistem Če bo zakon o vodah sprejet, možen tudi referendum o ogrožanju kakovostne...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo