
Dejan Prešiček
Nekdanji minister za kulturo, predsednik strokovnega sveta SD za kulturo
10 kulturnih zapovedi
Leta 2021 je bila na zasedanju G20 prvič v ospredju – kultura. 20 najmočnejših držav na svetu je prepoznalo, da je kultura eden od najvitalnejših elementov pri okrevanju družbe po epidemiji Covid 19. To so zapisali tudi v zaključku posveta, dokumentu s kar 32 točkami.
Prihajajo zelo kompleksni časi. Časi velikih sprememb. Za premagovanje težav potrebujemo sposobne ljudi, ki bodo vizionarsko gledali v prihodnost. Kdo bodo ti ljudje? Vsekakor sposobni in ustvarjalni ljudje, kulturni ljudje in tisti, ki bodo videli onkraj ozko strankarskih okvirjev in si prizadevali za boljšo prihodnost vseh nas.
Kulture predvsem pa umetnosti ne smemo meriti samo z ekonomskimi grafi in materialnimi prispevki h gospodarstvu in družbenemu razvoju. Trajnostnega razvoja družbe in dviga kakovosti življenja prebivalstva si ne moremo zamišljati ali ga obravnavati ločeno od področja kulture in umetnosti – stične povezovalne točke različnih ustvarjalcev, kreativnih potencialov in družbenega napredka.
V Sloveniji smo priča napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja, na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Prihaja do samocenzure novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih institucij, članov nevladnih organizacij. Pogosto tisti, ki so kritični do vlade, doživljajo nedopustne pritiske, grožnje, zaradi svojih izrečenih ali napisanih besed izgubljajo službe, statuse in so osebno napadani v medijih, ki so blizu trenutni vladi, ali na družbenih omrežjih.
Kljub rekordnemu proračunu za kulturo, s katerim se tako rada pohvali trenutna vlada, smo lahko zato toliko bolj presenečeni, da so številne vrhunske nevladne organizacije, ki dobivajo nagrade na evropskih razpisih, čez noč ostale brez štiriletnega programskega razpisa samo zato, ker verjamejo v avtonomnost, kritičnost in nujno potreben dialog, ki temelji na argumentih. Vendar je to le vrh ledene gore, saj smo bili že pred tem priča različnim »kaznovanjem« in nenavadnim potezam v kulturi. V oči bode, da film še vedno ni dobil 11 milijonov evrov, ki bi jih moral po sklepu Odbora za kulturo. V rebalansu proračuna so za neodvisno kulturo razpolovljene že tako skromne vsote za nevladne organizacije na področju kulture (6.446.728 evrov v prvotno sprejetem proračunu je zmanjšanih na 3.633.399 evrov). Tik pred realizacijo je nov Muzej osamosvojitve, čeprav že imamo muzeje, ki v okviru javne službe pokrivajo novejšo zgodovino Slovenije.
Glede na to, da je denarja dovolj, bi bilo z ustreznimi socialnimi pravicami oziroma spodbudnimi pogoji dela nujno treba začeti izboljševati položaj samozaposlenih v kulturi. Skrb vzbujajoči so najbolj sveži podatki Kreativnega centra Poligon in Centra za kreativnost, saj potrjujejo slabo stanje ustvarjalk in ustvarjalcev: 51 odstotkov vseh delavcev ima neto mesečni dohodek nižji od 1.000 evrov. Nekaj manj kot 22 odstotkov jih zasluži več kot 1.500 evrov. Kar 22 odstotkov ustvarjalk in ustvarjalcev v kulturi pa zasluži manj kot 500 evrov mesečno, torej manj od minimalne plače.
Samo še dobra dva meseca je do volitev. 24. aprila bo prelomen dan. To bo dan, ko bomo odločali, v kakšni državi bi radi živeli. Možnost bomo imeli, da povzdignemo glas. Da pokažemo, da se ne strnjamo s to politiko. Možnost bomo imeli, da državo vrnemo ljudem. Da tudi kulturi vrnemo položaj, kakršnega si zasluži in ki je veliko več kot tržno blago. In da kulturnim ustvarjalcem vrnemo možnost, da od kulture, ki jo ustvarjajo, tudi preživijo.
Tokrat bodo obljube premalo. Tokrat bomo potrebovali jasen načrt in ekipo strokovnjakov, ki bo znala ta načrt udejanjiti. Na področju kulture potrebujemo politiko, ki bo tekla na kratke proge in zanesljivo dosegla cilj. To bo edini način, da povrnemo politiki zaupanje, da pokažemo, da nam je resnično mar za kulturno področje. Socialni demokrati ta načrt in tako ekipo imamo. Naš cilj je deset kulturnih zapovedi, deset konkretnih programskih ukrepov, ki jih moramo izvesti v obdobju od treh mesecev do enega leta.
Časa ni veliko, a z dobrim sodelovanjem vseh udeležencev smo tega sposobni.
- Ohranili bomo proračun kulture na 250 milijonih evrov
- Vložili bomo nov zakona o RTV-ju in Medijski zakon, ki bo zagotavljal strokovno neodvisnost, predvsem pa omejil vpliv politike na javni servis.
- Spremenili bomo zakonske dokumente za posodobitev kulturnega sistema. V dialogu z javnostjo bomo s posodobitvijo kulturne politike omogočili vzpostavitev sodobnega in demokratičnega izvajanja javnega interesa za umetnost in kulturo.
- Izvedli bomo nujne ukrepe po epidemiji za najbolj prizadete, kot so samozaposleni v kulturi, nevladni sektor, kulturno-kreativnimi sektor, med drugim z boni, skladom nepovratnih sredstev, štipendijskimi spodbudami.
- Socialni položaj samozaposlenih v kulturi bomo začeli izboljševati z ustreznimi socialnimi pravicami, kot so bolniško nadomestilo, uvedba drsnega cenzusa in karierna dinamika.
- Uvedli bomo samostojno postavko za samozaposlene v kulturi in nevladne organizacije.
- Zagotovili bomo ohranjanje in iskanje nove infrastrukture za nevladni sektor (Metelkova 6).
- Vrnili bomo kulturo stroki in zmanjšali vpliv politike. Prenovili bomo civilni dialog s kulturniško javnostjo – dialoške skupine za samozaposlene v kulturi in nevladne organizacije.
Novelirali bomo pravilnik Ministrstva za kulturo o delu komisij in vrnili samostojnost strokovnim komisijam. - Evalvirali bomo razpisne postopke, oblikovali bomo ciljne razpise, finančne spodbude za programsko in projektno povezovanje na področju Slovenije in v mednarodnem prostoru.
- Oblikovali bomo podporne programe, kot so razvoj digitalizacije tekočih umetniških produkcij, tehničnih orodij za produkcijo, oblikovanje e-razpisnih mehanizmov, servis za pomoč samozaposlenim, nevladnim organizacijam, javnim zavodom itd.
Verjamem, da bo z uresničitvijo desetih kulturnih zapovedi v dialogu s stroko in civilno družbo politika pridobila zaupanje, da misli resno o razvoju in potencialih kulture. Predvsem pa je pomembno, da s hitrimi in učinkovitimi ukrepi kulturo rešimo pred padcem v mračnjaštvo, ki ji trenutno grozi. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da je kultura tista, ki definira narodovo identiteto, mu daje obraz. Še več, narod brez kulture ne more preživeti.
Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti
