Za janzenizem morda slišimo mimogrede v šolah, za kaj v resnici gre, pa pravzaprav noben ne ve točno. Teološko temelji na milosti božji. Duševni oče je Cornelius Jansen (1585–1638), avtor knjige Augustinus (izšla posmrtno 1640) in prijatelj fr. cerkvenega reformatorja Jeana Duvergiera de Haurannea (opat Saint-Cyrana, hud nasprotnik kardinala Richelieuja). Jansen se je v svoji knjigi vrnil k naukom sv. Avguština ter kritiziral sholastično teologijo, ker si je postavila za smoter izraziti misterije vere s človeško govorico razuma, namesto da bi bila osnova verovanja religiozno čustvo. S tem je obsojal ceremonialnost in cerkveno hierarhijo. Pri samem nauku gre za predestinacijo: če je človek brez religioznega instinkta, ga lahko sprejme šele »po božji milosti«, toda tak človek nikoli ne ve, kdaj se bo to zgodilo, in ali bo sposoben spoznati ta enkratni trenutek (zanj ve le Bog sam). Ker je knjiga izšla po avtorjevi smrti in je bila sprejeta s kritikami jezuitov (kasneje jo je papež izobčil), jo je začel braniti meščanski krog opata iz Saint-Cyrana.

Teološko je bil janzenizem za katoličane nesprejemljiv, je pa pustil močne sledi v evropski kulturi. Negativna stran janzenizma je črnogledost, puritanizem in vdano sprejemanje trpljenja. Pozitivna stran je sorodna protestantizmu (ne ceremonialnost, ampak versko čustvo) in spoznanju o tem, da človek čustvuje v svojem maternem jeziku, ne v latinščini. Zato so pariški meščani ob ženskem poletnem samostanu Port Royal ustanovili prvo meščansko šolo za dečke v francoščini. Vsi vemo, da sta med janzeniste spadala Pascal in Racin. Racin je zaslovel kot pisec tragedij ter postal dvorni zgodovinar Ludvika XIV. Po rigoroznem moralnem nauku se ne bi smel ukvarjati z gledališčem (bil je celo vpleten v struparsko afero, v kateri je izgubila življenje njegova ljubica igralka Du Parc). No, božja milost mu je naklonila, da je po poroki z lepim premoženjem zapustil gledališče. Na prošnjo Ludvikove zelo katoliške soproge je sicer napisal dve verski drami, pisal religiozne pesmi, njegovi otroci pa niso vedeli, da je velik francoski pesnik. Ampak napisal je zgodovino samostana Por Royal, nikoli pa nobene francoske zgodovine… Madamme de Maintement pa je po njegovi smrti dosegla, da je Ludvik janzeniste pregnal v Utrecht. Iz Utrechta je prišel na dvor Marije Terezije njen osebni zdravnik, ki je prinesel s seboj janzenistično miselnost. Marija Terezija je bila zelo verna, vendar je začela z reformami, ki jih je nadaljeval Jožef II., pri čemer je zelo udarila po cerkvenem premoženju in organizaciji – v duhu janzenizma.

V Ljubljani je bil vmesnik med Utrechtom in Vatikanom škof Herberstein, ki je bil zagotovo tudi teološki janzenist, je pa spodbudil drugi slovenski (Japljev) prevod Svetega pisma in t.i. janzenistični krožek. Na Slovenskem se podjetniške napredne ideje niso prijele, prijel se je moralni rigorizem in skrb za slovenski jezik. Med moralne janzeniste danes prištevamo Kopitarja, Metelka, Danjka, Slomška im Antona Mahniča, čeprav se je slednji  zgražal, da v Ribnici župniki niso dali poslednjega olja že dobrih šestdeset let. Zdaj lahko razpoznavamo, kako je bilo Prešernu v takratni Ribnici, zakaj je Kopitar zavrnil Prešernove pesmi, zakaj je bil preganjan Levstik, zakaj je gorela Cankarjeva Erotika. Škofijska gimnazija v Šentvidu je bila ustanovljena po vzorcu šole pri Port Royalu. Potem pa se nam je zgodil Ušeničnik, Straža v viharju, boj za vero in dom in današnji protikomunizem, ki se pokriva z domoljubjem. Janzenizem, ki mu po domače tudi rečemo »biti bolj papeški od papeža«, se je prelevil v 21. st. v janšizem.

Ni boljšega primera za ilustracijo, kot je v odloku proti epidemiji.

V prodajalnah z živili lahko nakup v času od 8.00 do 10.00 ure ter zadnjo uro obratovalnega časa opravijo izključno ranljive skupine (na primer invalidi, starejši od 65 let, nosečnice). Starejši od 65 let lahko opravijo nakup samo v tem času. Potrošnik, starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb.

Najprej naj komentiram, da je celoten odlok danes protiustaven in proti deklaraciji o človekovih pravicah. Prvotna ideja, da bi ranljivim skupinam olajšali nakupe in poskrbeli za zdravje, zato so organizirali, rezervirali samo čas za njih, se je obrnila na glavo. Ker so nekateri dajanju prednosti ranljivim skupinam izkoristili v svoj prid, oblast ni lopnila po njih, ampak po eni sami ranljivi skupini, ki jo je opredelila po starosti. Nosečnice niso samo z velikimi trebuhi, invalidi niso samo na vozičkih, starejši od 65-let pa nimamo vsi kroničnih bolezni, pa tudi ne potrebujemo vsi pomoči pri nakupih. Janšisti so iz želje po obvladovanju rezervacijo za ranljive skupine spremenili v prepoved obiska trgovine izven za njih sprejemljivega urnika. Zadnjič sem videla, da so sicer invalida z eno nogo in berglami spustili v trgovino ob »zanj« nepravem času. Videla sem tudi 100 % invalidno osebo, ki se ji na zunaj nič ne pozna, da je vstopila v trgovino, pa je tudi ni nihče vprašal po invalidnosti. Tudi nisem doživela, da bi varnostniki spraševali ženske, če so noseče. Najbolj razvidna je starost in siva glava. Da bi nas obvarovali pred infekcijo, nas varnostniki pomečejo iz trgovin. Zdaj moramo pokazati dokument. Pa ne bo dolgo.

Verjetno bomo morali nositi rdečo zvezdo. In po analogiji se nam bo zgodilo še kaj drugega.