V zadnjem letu sem spisal nekaj #mnenj, v katerih sem opozarjal na neodgovorno, katastrofično upravljanje javnih financ Slovenije, ker Janševa tretja vlada ponavlja vzorec neodgovornega porabljanja javnega denarja in visokega zadolževanja na račun naših otrok in vnukov. Četudi so tudi druge države kot odgovor na pandemijo zaradi ohranjanja zaposlenosti, nadomeščanja stroškov zapiranja dejavnosti in podpore vsem, ki so na prvi fronti borbe proti valovom pandemije, podatki objavljeni v teh vročih poletnih dneh nedvoumno potrjujejo, da je Janševa vlada med vsemi v EU ena najbolj neodgovornih. Slovenijo iz varnih javnofinančnih voda pelje na razburkano morje, kjer nas čakajo neugodni valovi in vetrovi (pre)visoke zadolženosti za majhno, odprto gospodarstvo. Da to počne brez ustreznega pooblastila parlamenta, je poseben problem.
Kot po koncu visokega kratkoročnega mednarodnega zadolževanja v času prve Janševe vlade in kot ob neodgovornem klicanju trojke na pomoč ob koncu druge Janševe vlade, si bomo tudi tretjo Janševo vlado zapomnili po neodgovornem uporabljanju javnega denarja, očitno že kot pripravo na volitve. Tudi po zaključeni veselici te vlade ne bomo imeli samo nekaj tisoč smrti preveč, temveč že dobivamo račune, ki jih bo težko pokriti. Ker nas Janševa vlada vmes odriva od jedrnega dela EU in spreminja našo gospodarsko prihodnost kot priveska Višegrajske četverice, utemeljene na iliberalni politični filozofiji in hkratnem pajdaškem kapitalizmu, bodo težave še večje. Kako drugače si namreč pojasniti, zakaj predsednik vlade predsedujoče države EU kot prve gosti predsednike vlad Višegrajske četverice in ne na primer šefe vlad naših ključnih gospodarskih partnerjev. Poseben problem bo nastal, ker bo v primeru uspelega prevzema Nove KBM s strani OTP, skoraj 40% privarčevanih sredstev slovenskih varčevalcev prešlo v upravljanje tajkunov sosednje Madžarske, katere bančni sistem ni del bančne unije EU, torej tudi brez nadzornega pokritja enotnega mehanizma nadzora ECB in tudi ne del Evropskega stabilnostnega mehanizma.
Ko Janševi veseljačijo, pandemiji in situaciji navkljub, je potrebno predstaviti realno situacijo javnega dolga in javne porabe, primerljivo z drugimi državami ter sprejetimi javnofinančnimi okvirji. Da vemo, ali nismo že prebili v Državnem zboru določenega limita porabe in ali nismo z ravnijo dolga že preko meja vzdržnega. Bo račune zapitka te vlade še mogoče pokriti? V tej zvezi si velja pogledati zadnje podatke Eurostata o višini javnega dolga v EU27, informacijo o polletnih javnofinančnih gibanjih v Sloveniji in sicer še ne dokončne podatke o gibanjih v državnem proračunu v prvih sedmih mesecih.
Glede Eurostata poudarjam, da gre za neodvisen organ Evropske unije, ki oblikuje metodologije, zbira in obdeluje podatke o gospodarstvu, javnih financah in javnem dolgu v vseh državah EU. Četudi je v nekaterih državah EU – na primer Grčije – v času pred prevzemom evra in pred zadnjo finančno krizo prišlo do pomembnega odstopanja pri kvaliteti zbranih podatkov, je prišlo v zadnjem desetletju do pomembnega kvalitativnega napredka in polne primerljivosti podatkov. Še kot član Evropskega računskega sodišča sem vodil nekatere od revizij Eurostata, zato lahko iz prve roke potrdim njihovo nesporno objektivnost in izboljšano kvaliteto opravljenih nalog.
Enako velja za podatke slovenskih javnih financ, ker namreč velja, da številke niso ne desne in ne leve, številke so arabske. Primanjkljaj pač kaže na neodgovornost vsakokratne vlade, še posebej, če raste dvakrat hitreje kot v drugih državah, in če se pokaže, da se negativni trendi poglabljajo in nadaljujejo – po zadnjih dosegljivih podatkih – vse do konca julija.
Eurostat je 22.julija 2021 objavil, da je javni dolg v evroobmočju prvič prebil magično mejo 100 % BDP. Posledično so v pisarnah odgovornih finančnih ministrov pričeli brneti alarmni zvonci. Očitno pa ne na slovenskem finančnem ministrstvu in ne v kabinetu predsednika vlade. Nasprotno: tam so v istih dneh veseljačili s pristaši SDS, češ kako dobro nam gre, kljub tisočim mrtvih in milijardam nepotrebno porabljenega denarja.
Eurostat suhoparno pravi, da je ob koncu prvega četrtletja 2021 še vedno pretežno zaradi ukrepov politik, ki naj nevtralizirajo gospodarske in družbene učinke pandemije in zaženejo okrevanje, dolg sektorja države v deležu BDP prvič v zgodovini evroobmočja presegel 100 %, natančneje 100,5 % BDP v primerjavi z 97,8 % na koncu zadnjega četrtletja 2020 (povečanje za 2,2 odstotni točki v treh mesecih). Na ravni celotne EU se je delež povečal iz 90,5% na 92,9% (torej povečanje za 2,4 odstotni točki v treh mesecih). Primerjava za eno leto nazaj, torej s prvim četrtletjem 2020, kaže, da se je dolg države v deležu BDP povečal tako v evroobmočju (iz 86,1% na 100,5 % – ali za 14,4 odstotne točke) kot tudi EU (iz 79,2% na 92,9% ali za 13,7 odstotnih točk).
Podatki v oklepajih oziroma podatki o prirastu deleža v odstotnih točkah ali o trimesečnem povečanju v odstotnih točkah so pomembni, ker kažejo na dinamiko prirasta, ki je pomembna še posebej, ko primerjamo, kje je posamezna država, in ko pogledamo dinamiko rasti našega proračunskega primanjkljaja, še posebej v poletnih mesecih.
A v teh suhoparnem sporočilu se skriva resno opozorilo, še posebej za države, ki v svojem prirastu dolga povečujejo dolg sektorja države hitreje kot povprečje evroobmočja ali EU. To namreč kaže, da so te države ali bolj prizadete zaradi pandemije, ali pa so si privoščile bogatejšo javnofinačno veselico kot odgovornejše države. In ker po vsaki veselici pridejo računi, bodo računi in zato težave za bolj neodgovorne države večje, še posebej če same sebe rinejo izven jedrnega območja EU in posledično evroobmočja. Med državami, ki so med najbolj neodgovornimi, je v zadnjem obdobju ponovno tudi Slovenija: Janševi vladi je v manj kot letu vladanju uspelo, da se je uvrstila na četrto mesto med državami, ki najhitreje povečujejo dolg. Eurostat namreč v nadaljevanju poročila jasno predstavi, da je v primerjavi z zadnjim četrtjetjem 2020 triindvajset držav članic registriralo povečanje v deležu dolga v BDP ob koncu prvega četrtletja 2021, dve sta ga zmanjšali (Litva in Danska), medtem ko je delež ostal stabilen na Slovaškem in Bolgariji. Največje povečanje javnega dolga je bil uresničen v Cipru (+6,5 odstotne točke), na Češkem (+6,3 odstotne točke), v Španiji (+5,3 odstotne točke) in v Sloveniji (+5,2 odstotne točke), nato pa v Belgiji (+4,4 odstotne točke), Malti in Italiji (v obeh +4,2 odstotne točke). Sloveniji se dolg povečuje za več kot dvakrat hitreje kot v povprečju EU, zato dosegamo neslavno četrto mesto v prirastu dolga.
Kot je poznano, je vsakokratno povečanje dolga posledica višjih javnofinačnih odhodkov glede na zbrane javnofinančne prihodke. Zato je za oceno nadaljnjega gibanja, torej ustavitve napačnega trenda, ko slovenski javni dolg raste več kot dvakrat hitreje kot povprečje EU, pomembno, kakšna so bila gibanja v drugem četrletju 2021. Se je negativni trend nadaljeval ali se ustavlja? Sta se vlada in finančno ministrstvo streznila ali se veseljačenje nadaljuje? Podatki, objavljeni v prejšnjem tednu, v Pregledu javnofinančnih gibanj do konca meseca junija 2021, kažejo, da se veseljačenje nadaljuje
Podatki so zaskrbljujoči, ker imamo kljub nekoliko višji rasti javnofinačnih prihodkov glede na preteklo leto zelo visoko rast javnofinančnih odhodkov, kar ob visoki osnovi v prvem poletju 2020 pomeni, da dosegamo visoki javnofinančni primanjkljaj in se posledični javnofinančni dolg še vedno povečuje praktično po enaki dinamiki kot, ko je bil prirast dvakrat višji kot v povprečju EU.
V prvih šestih mesecih so prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja v obdobju od januarja do junija 2021 znašali 10,3 milijarde evrov in so bili glede na enako obdobje lani višji za 18,7 %. Davčni prihodki so znašali 9,1 milijarde evrov ali 18,2 % več kot lani. Ti so bili višji predvsem na račun višjih prihodkov iz dohodnine, davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb, kar je predvsem logični odraz večjega odprtja gospodarstva oziroma odprtosti javnega življenja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prav tako so se v obravnavanem obdobju zvišali tudi nedavčni prihodki za 21,5 % na 716,4 milijonov evrov. Slednji so bili višji predvsem na račun prihodkov iz naslova podeljenih koncesij.
Zaskrbljujoče pa je, da so skupni konsolidirani odhodki v obdobju od januarja do junija 2021 znašali 12 milijard evrov in so se glede na enako obdobje lani (ko smo dosegali visoke, skoraj 30 odstotne stopnje) še zvišali za dodatnih 12,2 %. Odhodki, namenjeni za plače in prispevke, so bili višji kar za 24,2 % in so znašali 3,1 milijarde evrov, kar je v večji meri posledica napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter izplačil dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času epidemije. Izdatki za blago in storitve so znašali 1,5 milijarde evrov ter so bili za 10,6 % višji kot v enakem obdobju lani, kljub temu, da imamo nizko inflacijo. Tekoči transferi so bili v tem času višji za 8,6 %, od tega so se transferi posameznikom in gospodinjstvom zvišali za 17,1 %, predvsem na račun izvajanja ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije, ki so se odražali v transferih nezaposlenim, solidarnostnih dodatkih in pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Na drugi strani so se v tem obdobju zmanjšale subvencije (primerjalno s prvim valom v letu 2020), in sicer za 31,7 % na 600,4 milijona evrov. Ostali tekoči transferi so se zvišali za 8,7 % in so znašali 534,7 milijona evrov. Investicijski odhodki in investicijski transferi so skupaj znašali 561,9 milijona evrov, kar je 17,6 % več kot v enakem obdobju lani in je predvsem posledica zaključevanja aktualnega večletnega finančnega okvira.
Posledično smo uresničili javnofinančni primanjkljaj v višini 1,6 milijarde evrov, kar je skoraj polovica doseženega v katastrofičnem letu 2020. Pri tem je posebej zaskrbljujoče, da je konsolidirani javnofinančni primanjkljaj rezultat enormnega primanjkljaja državnega proračunu v višini 1.943,3 milijona in (začasnega) presežka zdravstvene blagajne v višini 156,8 milijona evrov in občinskih proračunov v višini 127,3 milijona evrov. Ker je pričakovati, da bodo zbrana sredstva v zdravstveni blagajni vendarle koristno uporabljena za izvedbo prepotrebnega programa, ki se ga v prvih šestih mesecih ni izvajalo zaradi prednostnih pandemijskih ukrepov in ker je za pričakovati, da bodo občinski proračuni imeli ob koncu leta presežek v višini leta 2020, ki je bil zgolj 31,4 milijona evrov, je jasno, da bodo negativna gibanja državnega proračuna prve polovice leta, še posebej, če se bodo nadaljevali trendi iz meseca julija, ko se je primanjkljaj državnega proračuna po predhodnih podatkih povečal na 2,7 milijarde evrov (glej spodaj), vodila v višji proračunski in posledično javnofinančni primanjkljaj, kot smo ga imeli v letu 2020. To zahteva ne le formalni rebalans državnega proračuna, saj se več kot četrt milijarde evrov koristi iz uporabe proračunske rezerve, temveč predvsem resen razmislek, da ne bomo “zmagovalci v prirastu javnega dolga v BDP v EU”.
Trendi so katastrofični in se nadaljujejo. Državni proračun je v prvih šestih mesecih 2021 izkazal primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov, kar je še več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v obravnavanem obdobju je sicer ublažila občutna rast prihodkov (25,3 %), predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU, glede na nizke ravni v enakem obdobju leta 2020.
Slovenski državni proračun je močno naluknjan, cedi iz vseh lukenj, ker se poraba nekontrolirano povečuje. Podatki žal potrjujejo, da se proračunsko veseljačenje SDS nadaljuje. MF kot del svojih nalog, tudi zaradi poročanj Evrostatu, tekoče spremlja in objavlja začasne podatke o tekočih gibanjih proračuna. Četudi gre za tekoče, še nedokočne podatke, ti za konec julija potrjujejo nadaljevanje katastrofičnih negativnih trendov. Ti se odražajo v visokem pospešku rasti odhodkov in kljub nekaj višji rasti prihodkov glede na leto 2020, ki pa bistveno ne odstopa od načrtovane, v dodatnem 800 milijonov evrov višjem proračunskemu primanjkljaju, ki je tako konec julija dosegel že višino preko 2,7 milijarde evrov. Če bi se ta trend nadaljeval v preostanku leta, še posebej ob četrtem valu, lahko ob koncu leta dosežemo primanjkljaj v višini preko 4,6 milijarde evrov.
To je posledica neugodnih prihodkovnih gibanj in visoke rasti odhodkov. Za prihodke državnega proračuna na dan 31. julij Ministrstvo za finance poroča, da je od predvidenih prihodkov v višini 10,7 milijarde evrov zbranih 5,6 milijarde evrov, kar je manj od pričakovanih 6,2 milijard, če bi uporabili “zvezno, enakomerno kapljanje prihodkov v proračunsko blagajno”. Ali drugače: namesto 58,3 % (ali sedem dvanajstin) prihodkov se jih je zbrali le za nekaj čez 52 %. In kje so največja odstopanja: pri davku na dodano vrednosti smo tako zbrali 1,87 milijarde evrov, četudi bi zvezno pričakovali 2,24 milijarde evrov. Podobnih je pri trošarinah, kjer smo zbrali 714 milijonov, ko bi zvezno pričakovali skoraj 140 milijonov evrov več ali 852 milijonov evrov – da je to posledica vladne odločitve Janševe vlade pri izpada trošarin na energente, kljub temu, da se je bencin iz 1 evra povečal na 1,3 in več evrov, nam verjetno ni več treba ponavljati. Boljša gibanja glede na zvezna pričakovanja so le pri zbrani dohodnini, ki je je za ca. 40 milijonov evrov več, pa še to predvsem zaradi višjih dodatkov, kar ima svoj vpliv na odhodkovni strani. A najbolj zaskrbljujoča so sedemmesečna gibanja pri prihodkih iz naslova prejetih sredstev iz EU, kjer v letu 2021 Janševa vlada pričakuje 1,63 milijarde evrov, v sedmih dvanajstinah leta pa je bila uresničena zgolj četrtina načrta oziroma 430 milijonov evrov. Slabo delo pristojnega resorja se ne kaže v le podoptimalnem načrtu za okrevanje, temveč predvsem v izpadu predvidenega priliva EU sredstev.
Nasprotno smo na strani odhodkov porabili že 8,3 milijarde od predvidenih 13,5 milijarde evrov ali skoraj 62% letnega, le pred nekaj meseci povečanega obsega javne porabe. Tako opažamo posebno visoko rasti tako stroškov plač, kjer sedemesečna izplačila plač v višini 2,62 milijarde za skoraj 600 milijonov evrov presegajo zveznih sedem dvanajstin. Namesto 58,3% predvidene mase sredstev za plače, se je porabilo že 73,6% predvidenega letnega obsega. Še višji odstotek porabe v sedmih mesecih je opaziti pri družinskih prejemkih, socialni varnosti in pomoči brezposelnih, kjer se je od načrtovanih 1,639 milijarde evrov porabilo že vse oziroma kar 1,683 milijarde evrov. Četudi je mogoče slednje v začasnih podatkih le rezultat neustrezne razporeditve odhodkov, ker se namreč kaže pri transferih v pokojninsko blagajno relativno manjši odstotek od pričakovanega realizacije, nasprotno pri transferih v zdravstveno blagajno pa za 100 milijonov evrov več transferov od celoletnega načrta, je nedvoumna diskrepanca med v državnem proračunu določenih odhodkih in njihovo realizacijo, tako glede namena kot višine. To samo po sebi zahteva rebalans državnega proračuna ter predhodno omejevanje porabe, kot to predvideva zakonodaja. Mimogrede, da bi bili v teh tednih seznanjeni s proračunskimi okviri prihodnjih dveh letih, kot to zahteva zakon, pa je pri tej vladi iluzorno pričakovati.
Očitno se Janševa tretja vlada, podobno kot na pravno državo, spoštovanje neodvisnosti sodstva, medijev in podobnih svoboščin, požvižga tudi na javnofinančna pravila. Nadaljuje se neodgovorno povečanje primanjkljajev in očitno namerava postati Janševa vlada “prva v prirastu javnega dolga v BDP” v EU. Ob koncu prvega četrtletja 2021 smo bili četrti najslabši in ker opažamo nadaljevanje negativnih gibanj v celotnem prvem polletju ter tudi v juliju, se slovenske javne finance katastrofično slabšajo. Le še vprašanje nekaj mesecev je, da bo dolg segel preko 90% BDP, kar pomeni, da se bo dolg, ki je konec leta 2019 znašal nekaj čez 60 %, povečal za več kot polovico.
Zato odgovorno trdimo, da slovenske javne finance pod Janezem Janšo žalostno tonejo. In razni tonini in počivalški nosijo ob neodgovorni politiki ministra Širclja in pomoči poslancev DeSUS polno odgovornost za tovrstno delovanje. Čas je, da se veseljačenje ustavi in da – podobno kot ob zadnjem referendumu – damo na volitvah rdeči karton neodgovorni in zapravljivi tretji Janševi vladi.
Pikalo: Zakon o tujcih bo imel nepopravljive posledice za razvoj visokega �... 
