Vsak dan lahko spremljamo nove izpovedi prizadetih v različnih dejavnostih. V gostinstvu in turizmu, ki sta v času karantene popolnoma obstala, so učinki vidni najhitreje. Kljub skoraj popolnemu izpadu prihodkov velik del stroškov ostaja. Grozi nam, da bomo po rekordnih turističnih letih trajno ostali brez velikega dela celotne dejavnosti ali pa bo ta trajno prizadeta. Turizem predstavlja 12 % našega BDP, v njem je (bilo) zaposlenih več kot 110.000 ljudi, kot izrazito multiplikativna dejavnost pa nase veže cele panoge storitev. In še več zaposlenih.

Podobno je z vrsto storitvenih dejavnosti, kot so frizerstva, fitnesi, kozmetika, organizacija dogodkov, glasbeniki… Mnoge trgovine ostajajo zaprte tudi po prvih poglavjih sproščanja življenja. Prihodkov ni, stroški ostajajo.

V avtomobilski industriji je v Sloveniji zaposlenih okoli 100.000 ljudi. Prodaja novih avtomobilov se je v zadnjih mesecih skoraj ustavila. Kaj bo z dobaviteljskimi verigami do velikih proizvajalcev po Evropi, od katerih je ta industrija v celoti odvisna, ne vemo.

Mnogi samozaposleni so ostali brez vsega. Ob popolnoma ustavljenem poslovanju številni ne morejo zaprositi za pomoč države, ker so pogoji spisani neživljenjsko. Od česa naj živijo, kaj naj dajo za večerjo otrokom, kako naj plačajo najemnine?

V zadnjem mesecu je delo izgubilo 11.000 ljudi. Med brezposelnimi je petina mladih, tretjina starejših. 

Evropska komisija je za Slovenijo napovedala 8% padec BDP v letošnjem letu, kar je podobno letu 2009, ko je Slovenijo udarila svetovna gospodarska in finančna kriza.

Dejstvo je, da za razloge takšnega gospodarskega zastoja ne moremo kriviti vlade. A postaja jasno, da je vlada v celoti odgovorna za to, da njeni ukrepi za pomoč gospodarstvu ne učinkujejo. Tudi zato, ker je v celoti ignorirala predloge gospodarstva, sindikatov in opozicije. Na mizi so bili boljši predlogi, ki bi marsikatero situacijo preprečili in ublažili recesijo, a so jih po tekočem traku zavračali in obljubljali, da bodo stvari popravili v naslednjem paketu. A od popravkov se ne da živeti. Preveč je negotovosti v trenutku, ko ima država na voljo dovolj možnosti, da zagotovi zaupanje, da ne bomo nikogar pustili na cedilu.

Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v sumljive posle pri nabavi zaščitne opreme, se nam vsem skupaj pred očmi izrisuje črni scenarij. Epidemija nas je prizadela. Njeni ekonomski in socialni učinki pa utegnejo biti še bistveno hujši.

Zato je nujno, da se politika usede za skupno mizo z gospodarstvom in sindikati, pogleda situacijo po panogah in se dogovori za ključne ukrepe, ki jih moramo sprejeti, da preprečimo pogubne posledice premalo učinkovitega in nezadostnega ukrepanja doslej. V nasprotnem primeru utegnemo izgubiti bistveno več kot le nekaj mesecev zastoja zaradi epidemije, ker bo dolgoročno prizadeta vitalnost našega gospodarstva. To je še vedno mogoče preprečiti, vendar z boljšimi ukrepi za ohranitev zaposlenosti, z boljšo shemo likvidnostne pomoči podjetjem in s preprostejšim ter dostopnejšim sistemom pomoči brez nesmiselnih administrativnih pogojev. To nas utegne na kratki rok stati nekaj več, a bistveno manj kot bo dolgoročna cena izgube delovnih mest, stečajev, pa tudi zmanjšanih možnosti naših ljudi.

Ko je bila imenovana Janševa vlada, smo nekje zapisali, da je Janša bil na oblasti relativno kratko obdobje v zadnjih tridesetih letih, s sta obe njegovi dosedanji vladi državi povzročili velikansko škodo. Bojim se, da bo tako tudi v tretjem poizkusu.

Pa kljub temu velja za učinkovitega, levosredinske vlade pa za nesposobne, ko morajo miniti dolga leta, da uspejo sanirati škodo njegovih vladnih neumnosti. Sit sem že tega, da se resen prebojni program za modernizacijo slovenske družbe, kakršnega smo Socialni demokrati spisali na zadnjem kongresu v Velenju, ne more uresničiti, ker je potrebno vedno znova popravljati uničujoče posledice njegovih vladavin. Še za Teš je kriva SD, vse odločitve pa so bile sprejete v času, ko je vladal Janša. Čeprav sta tudi zloglasno pogodbo z Alstomom podpisala človeka, ki sta bila deklarirana pristaša SDS.

Res je dovolj tega. Medtem ko del Slovenije protestira, del pa je v krču zaradi negotove usode, je čas za jasen poziv. Res ni dovolj biti proti. Izza vsakega protesta proti nečemu je potrebno oblikovati alternativo za. Želim si, da bi vsi tisti, ki smo jezni zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, sedli za skupno mizo in se vprašali, kaj hočemo namesto česa nočemo. Odgovor na slednje je namreč kristalno jasen.

Zato se nam pridruži. Vem, da nismo idealni. Smo pa dobronamerna, poštena in organizirana stranka, ki razume, kaj se v politiki spodobi in kaj ne. In ima med vsemi najbolj skladen in strateško premišljen načrt razvoja. Morda je tisto nekaj, kar nam manjka, prav tvoj prispevek, tvoja energija, tvoje ideje.

Čestitke ob 9. maju, dnevu zmage in dnevu Evrope!