SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Andreja Katič

Podpredsednica Socialnih demokratov in nekdanja ministrica za pravosodje

Načelo delitve oblasti in kako danes tolmačimo slovensko demokracijo?

Kot ministrica za pravosodje sem večkrat opozorila, da ima vsaka izrečena beseda vidnega politika veliko težo. Danes ugotavljam, da bi morala, ne le kot poslanka ali ministrica, temveč tudi kot državljanka, vsakič še bolj glasno opozarjati, katera vedenja so nesprejemljiva za demokracijo. Kako in zakaj so se tako pomnožile neprimerne in žaljive razprave ter komentarji, ki jih lahko spremljamo zadnja leta v naših najvidnejših institucijah, medijih, sploh pa na spletnih omrežjih? Kdaj so se premaknile meje dobrega okusa in je postalo gostilniško klevetanje sprejemljivo za večji del slovenske javnosti? In kako to vpliva na razvoj demokracije in naše 30-letne samostojne države?

Ustava RS opredeljuje načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Bistvo delitve je varovanje pred zlorabo oblasti, do katere bi lahko prišlo, v kolikor bi bila oblast podeljena zgolj enemu organu, torej ločitvi funkcij ter obstoju sistema zavor in ravnovesij med njimi.

Že dalj časa smo lahko opazovali, da Državni zbor kot zakonodajno telo po predvidevanjih postaja pravzaprav podaljšana roka izvršilne veje oblasti, na kar je opozarjal že dolgoletni vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. V preteklih letih je v množici zakonov in njihovih sprememb upoštevanje določil Resolucije o normativni dejavnosti in idejam o njeni uzakonitvi zgolj le rdeča lučka, ki sicer utripa tam nekje, a jo je lahko spregledati oziroma jo le birokratsko navidezno izvajati. In tudi zaradi zahteve po večji udeležbi ljudi pri vsebini in v postopkih sprejemanja predpisov potekajo petkovi protesti.

Danes smo priča še koraku dlje… Vlada odločitve, ki bi morale biti sprejete v obliki zakonov v Državnem zboru, sprejema po tekočem traku v svojih odlokih. Torej se je pomen Državnega zbora še bolj minimaliziral. Ko institucije ali posamezniki opozorijo na osnove delovanja pravne države in sprožijo ustrezne postopke, postanejo državni sovražnik št. 1. Po njih se usujejo žalitve ter kritike, ne več le iz ust nekaterih politikov, temveč že tudi iz ust predstojnikov državnih organov, torej tistih, ki naj bi predstavljali stroko, kot je bilo v primeru direktorja NIJZ Milana Kreka proti informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik.

Pričakovala sem odločitev Ustavnega sodišča RS glede t.i. Kanglerjeve parlamentarne preiskave, kjer se politika ukvarja s konkretnim delom sodstva in tožilstva. Že v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sodnega sveta, je Ustavno sodišče v začetku januarja odločilo, da sta tako Zakon o parlamentarni preiskavi kot Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo in da se akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij razveljavi, v kolikor se nanaša na pravilnost konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih.

Enako odločitev je Ustavno sodišče sprejelo tudi sedaj v postopku, začetem na pobudo generalnega državnega tožilca in Vrhovnega državnega tožilstva, ter v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Vrhovnega sodišča. Akt o parlamentarni preiskavi se razveljavi, v kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir državnotožilske funkcije, in ugotavljanje odgovornosti državnih tožilcev za take odločitve ali ravnanja.

Načelo delitve oblasti varuje naše temeljne pravice in svoboščine. Tako sodišče ne bo sodilo v interesu države, ki jo predstavlja vsakokratna aktualna oblast. Pravico do neodvisnega sodnika vsebuje tako Splošna deklaracije človekovih pravic kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Tudi Sodišče Evropske unije poudarja, da je zahteva po neodvisnosti sodišča del bistvene vsebine pravice do učinkovitega sodnega varstva in temeljna pravica do poštenega sojenja, ki ima poglaviten pomen kot garant varstva vseh pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava unije in ohranitve skupnih vrednot držav članic.

Zato tudi na tožilstvo ni moč gledati kot na organ, ki bi ga bilo mogoče podrediti izvršilni veji oblasti, ki bi ga v smislu političnih ali strokovnih navodil v konkretnih zadevah lahko usmerjala vlada ali ministrstvo. Državni tožilci so nosilci ustavne funkcije – vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb oziroma kazenskega pregona, katerega cilj je, da se zoper osebe, za katere obstaja utemeljen sum, da so izvršile kaznivo dejanje, začne kazenski postopek in da se jim – če se v sodnem postopku izkaže, da so kaznivo dejanje izvršile in da so zanj odgovorne – izreče ustrezna kazenska sankcija.

Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost obeh aktov odpraviti v roku enega leta, torej bi sedaj v jesenskem obdobju že morali biti priča poglobljeni debati v hramu demokracije, kako dodatno zaščititi načelo delitve oblasti.

Do odprave ugotovljene nepravilnosti pa bo Ustavno sodišče pristojno za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave v zvezi z ustavno neodvisnostjo tako sodnikov kot državnih tožilcev. Ustavno sodišče je v obdobju aktualne vlade dnevno soočeno s pobudami za začetek presoje ustavnosti vladnih odločitev.

Verjamem, da pripravljavcem obeh predpisov niti na pamet ni prišla situacija, da bi nekateri poslanci predlagali politično preiskavo, ki bi posegala v sveto načelo delitve oblasti in v neodvisnost dela sodstva in tožilstva.

Ne potrebujemo samo ustrezne zakonodaje, potrebujemo tudi predstavnike ljudstva, tako v vladi kot v parlamentu, ki bodo spoštovali načelo delitve oblasti, ki ne bodo predlagali parlamentarnih preiskav, ki bi posegale v neodvisnost sodstva in tožilstva, ki bodo posredovali kandidata za evropska delegirana tožilca, ki se ne bodo sprenevedali, zavajali javnost in odgovornost za svojo neučinkovitost prelagali na druge…

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Tanja Fajon je vesela, da je volja za povezovanje dozorela pri vseh opozicijskih... 125 let organiziranja socialne demokracije na Slovenskem
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo