SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Milan Brglez

Evropski poslanec in predsednik Konference SD

EU ni in ne sme biti igra z ničelno vsoto

Državni zbor bo danes sprejemal in bržkone brez večjih težav tudi sprejel Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021–2024. Žal mi je, da politični odločevalci niso premogli toliko odgovornosti in modrosti, da bi predlog dokumenta, ki ga je vlada sprejela in državnemu zboru predložila z veliko zamudo, preko amandmajev izboljšali tako, da bi bil sprejemljiv za vse politične stranke v Državnem zboru.

Gre za strateški dokument, ki usmerja državno (ne vladno!) delovanje v institucijah EU in dejansko edino razpravo, ki jo Državni zbor periodično opravlja na temo evropskih zadev na plenarni ravni. Vključujoča razprava, še posebej pa vključujoč končni dokument, je izjemnega pomena za zadeve, v katerih nastopamo navzven, kot država, še posebej pa v času, ko nas le nekaj mesecev loči od drugega predsedovanja Svetu EU. To bo potekalo v (vsebinsko in logistično) veliko bolj zahtevnih okoliščinah, ki bodo zahtevale podporo in poenotenje celotne politike glede ključnih zadev za prihodnost EU in naše države v njej. Zato so ambicioznost, proevropskost, predvsem pa soglasnost o prioritetah, tista načela, ki bi še posebej morala voditi pripravo tokratne strategije. Sam se namreč spomnim, koliko dela je bilo, ko smo sprejemali Deklaracijo o zunanji politiki, koliko kompromisov in piljenja. A rezultat je odtehtal. Bila je sprejeta skorajda s plebiscitarno podporo in je nadstrankarska. Zavezuje tako vse politične sile v državi ter kot taka utirja slovensko zunanjo politiko.

Žal predlagana deklaracija ne gre po tej poti. Če pustimo ob strani dejstvo, da imam formalni zadržek, saj po mojem mnenju petletna deklaracija ni v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, še posebej ne z njegovim 5. členom, se mi oko ustavi najprej na točki »Vrnitev k temeljnim vrednotam«. V tem razdelku bo zakonodajalec, če bo deklaracija sprejeta, sam določil, kaj so vrednote EU. In to v neskladju s temeljnimi pogodbami EU, kjer so vrednote EU natančno dorečene. Gre za vrednote, navedene v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, in sicer vrednote »spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin«. V deklaraciji dodajamo navedenim vrednotam še »enakopravnost ob spoštovanju različnosti«, »razvoj specifičnih identitet« ipd. Še večji spodrsljaj se zgodi pri »vladavini prava«, kjer deklaracija izpostavi, da je pri njeni presoji treba upoštevati »tudi specifični zgodovinski kontekst držav članic, ki vsaki od njih narekuje drugačen pristop in ukrepe za krepitev vladavine prava«. S tem ne samo relativiziramo kriterij vladavine prava, ki bi moral biti temeljni kriterij za vse države, ampak ga dejansko izvotlimo. Kajti če prepustimo vladavino prava interpretaciji vsake države posebej, potem imamo 27 interpretacij in nobene vladavine prava. Tudi tu je (žal) politična nota aktualne koalicije prevladala nad spoštovanjem temeljnih pogodb in zavezanostjo vrednotam Evropske unije.

A kot da to ni dovolj, po branju deklaracije ugotavljam, da se predlog dokumenta odmika od tega, k čemur smo se zavezali v Deklaraciji o zunanji politiki, tj. da bo Slovenija v jedru držav Evropske unije. Namesto poglobljenega političnega sodelovanja se deklaracija umika stopnjo nazaj, na golo gospodarsko sodelovanje. Ta(k) reakcionarni pristop je žal bližje vrednotam Velike Britanije, pa morda še kakšnim polavtoritarnim režimom. Druge države, ki želijo od EU iztržiti več, vedo, da je zanje boljša poglobljena integracija (tudi s problemi, ki jih prinaša – te je treba odpravljati). Močna EU namreč pomeni močne države članice. Šibka EU pomeni šibke države članice. Tehtanje med »močjo in šibkostjo« je dandanes odveč. Če gledamo na mednarodne odnose bodisi bolj idealistično bodisi bolj pragmatično, je priložnost za male države v povezovanju z drugimi ter v možnosti sooblikovati in se sklicevati na skupna pravila. Zatorej – če želi mala država, kot je Slovenija, dobiti moč – jo lahko dobi le prek intenzivnega sodelovanja z drugimi, večjimi državami. To pa zahteva več napora, kot ga zahteva npr. samo skupno tržišče, a daje tudi boljše rezultate.

Deklaracija ima še druge pomanjkljivosti, med drugim v njej skoraj ni sledi o stališčih glede političnih usmeritev, saj niso omenjeni niti ključni konkretni projekti aktualne Evropske komisije ali predsedujočega tria. Dokument tudi zanemari dejstvo, da je predložen novi Pakt o migracijah, da se skuša reševati vprašanje določanje minimalne plače ipd. Sodelovanje na področjih izobraževanja in znanosti ter raziskav je omenjeno zgolj bežno, v kontekstu potreb po povečevanju investicij. Seveda, skladno s potrebami aktualne oblasti, deklaracija tudi varnost razume, kot jo razume trenutna koalicija. Ozko in znotraj realistične misli – mors tua, vita mea (tvoj poraz je moja zmaga). Nasploh lahko ugotovim, da je celotna deklaracija pisana v duhu igre z ničelno vsoto, kjer dobiš lahko stvari le, če jih vzameš drugemu. Kje se je izgubil duh očetov Evropske unije, katerih imena se pogosto znajdejo na ustih vladajočih v Sloveniji, ne vem. Vem pa, da je zapisano v deklaraciji daleč od tega, kar smo si z referendumom o vstopu v EU državljanke in državljani Slovenije želeli pridobiti. Takrat varnost, gospodarstvo, politika, kultura, šolstvo, okolje idr. niso bili »ali–ali«, ampak »in–in«. Deklaracija tako zastavlja politiko Slovenije do EU na popolnoma drugačnih premisah.

Končno, v deklaraciji še najbolj bode v oči odsotnost konkretnih slovenskih prioritet predsedovanja (in njihova odsotnost na splošno), sočasno pa dokument v veliki meri vnaprej določa stališča Republike Slovenije na konferenci o prihodnosti Evrope, za kar nima podlage.

Vse povedano me vodi do enega zaključka, da je deklaracija neprimerna za sprejem v Državnem zboru. Gre za dokument, ki ne odseva realnosti, je v nasprotju s temeljnimi dokumenti EU in Slovenije, Slovenijo potiska v tabor tistih držav, ki se zavzemajo za »manj EU«. Tak dokument bi Državni zbor moral zavrniti. A to je moja želja, realnost – ki se kaže tudi z zavrnitvijo vseh dopolnil na Odboru za zadeve Evropske unije – bo vsekakor drugačna. Negativne posledice tega, pa bomo trpeli vsi, vključno z ugledom Slovenije v EU.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Gibalna sposobnost otrok kritično nizka, MIZŠ situacijo še poslabšuje Socialni demokrati v podporo spremembam ZPIZ-a za višje invalidske in najnižje...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo