Evropska unija (EU) si je zadala jasen cilj: EU naj do leta 2050 postane ogljično nevtralna družba. V novih okoliščinah energetske krize moramo najti primerna orodja za realizacijo zelenih politik ter hkrati zagotoviti ukrepe blaženja posledic krize. Način izpolnjevanja tega cilja, kot si ga je z umestitvijo jedrske energije in plina v taksonomijo zelenih virov zadala Evropska komisija (EK), žal ni prava pot.

Sam nisem proti jedrski energiji, ta bo na evropskih tleh in Sloveniji še naprej pomemben del zagotavljanja električne energije. Vendar za to ni potrebe po spreminjanju taksonomije oz. t.i. zlatega standarda zelene politike EU. Ta rokohitrski načrt EK, ki je bil snovan še pred vojno v Ukrajini, med ljudmi vnaša razkol brez potrebe. Škoduje pa tudi razumevanju, da bomo jedrsko energijo ter plin v prihodnje še potrebovali. In prav ti dve kategoriji bi morala EK umestiti pod posebno kategorijo, da bi jima bila zagotovljena evropska sredstva, seveda pod strogimi pogoji okoljevarstvenih in zdravstvenih standardov.

Torej, namesto da Evropska komisija spreminja zemljevid zelene politike Evrope do 2050, naj raje pripravi navigacijo oziroma operativni načrt, kako bomo jeseni s čim manj praskami prešli energetsko krizo. Ponavljam, moj glas proti spremembi taksonomije, kot ga predlaga EK, ni glas proti reševanju energetske krize ali glas proti jedrski energiji.

Je glas proti nepremišljenim spremembam standardov zelene politike, ki lahko prinesejo več škode kot koristi. Evropsko komisijo na tem mestu pozivam, da umakne dani predlog ter pripravi takšnega, ki bo na eni strani naslavljal energetsko krizo, na drugi strani pa nedvoumno izkazal jasno zavezanost EU do zadanega cilja brezogljične skupnosti do 2050.