V obdobju 2021-2027 ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, do danes je bilo potrjenih za nekaj več kot 700 milijonov evrov sklepov o podpori, je v pogovoru z novinarji povedal državni sekretar na kohezijskem ministrstvu mag. Marko Koprivc.

Razlog za spremembo je med drugim uredba o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije (STEP), ki je bila sprejeta lani in predvideva preusmeritev sredstev v podporo ključnim in strateškim tehnologijam v EU z namenom krepitve evropske tehnološke avtonomije.

Cilj spremembe programa, ki naj bi ga vlada potrdila in Evropski komisiji poslala konec januarja oz. v začetku februarja, je prepoznati, kateri projekti ne bodo pravočasno izvedeni v celoti. Del sredstev zanje bi prestavili v naslednje večletno proračunsko obdobje EU 2028-2034, del pa preusmerili v ukrepe za izvajanje uredbe STEP oz. v ukrepe za krepitev konkurenčnosti in razvojnih aktivnosti gospodarstva.

Na ta način bi v ukrepe za krepitev gospodarstva skladno z omenjeno uredbo v Sloveniji preusmerili največ 260 milijonov evrov oz. 20 odstotkov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Koprivc zagotavlja, da želijo proces spreminjanja kohezijskega programa na ministrstvu izvesti čim bolj pregledno, odprto ter široko. S spremembami bi obenem tudi pospešili črpanje sredstev EU v tekočem večletnem obdobju.

Ni pa del sprememb po besedah ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška preusmerjanje kohezijskih sredstev z drugih projektov v ukrepe za obnovo po lanski ujmi, kar se je lani sprva omenjalo kot ena od možnosti.

Slovenija je namreč, tako minister, dobila dovolj iz solidarnostnega sklada EU. Ob 100 milijonih predplačila, ki jih je prejela že lani, naj bi bilo preostalih 328 milijonov evrov po Jevškovih besedah nakazanih do sredine decembra, nato pa jih bo treba porabiti v 18 mesecih. Poleg tega je država uspela zagotoviti dovolj lastnih proračunskih sredstev.

Obenem se nadaljujejo tudi že tako ali tako s kohezijskim programom predvideni ukrepi za protipoplavno zaščito. Teh je za okoli 159 milijonov evrov, je spomnil Jevšek, možno pa je, da bodo pri njihovi dinamiki potrebne manjše spremembe.

Ob spremembah programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027 se na ministrstvu ukvarjajo že tudi z vsebinskimi pripravami na pogajanja o večletnem proračunu EU 2028-2034. Jevšek meni, da bo Slovenija vendarle tudi v naslednjem sedemletnem obdobju ostala neto prejemnica kohezijskih sredstev, bo pa to zelo odvisno od tega, kako bo v pogajanjih opredelila svojo razvitost.

Pri tem je pomembno, da kot država ne preseže 90 odstotkov povprečja EU po BDP na prebivalca, merjeno s standardom kupne moči. Trenutno npr. osrednjeslovenska regija dosega skoraj 140 odstotkov povprečja, zasavska pa le nekaj manj kot 50 odstotkov.

Jevšek je ob še opozoril, da bo v prihodnje treba zaključiti s kohezijskim sofinanciranjem komunalnih in drugih infrastrukturnih projektov ter denar v pretežni meri porabiti za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.

Obenem je ponovil nasprotovanje Slovenije zamislim, da bi izvajanje kohezijske politike oz. skoraj 40 različnih ukrepov financiranja s sredstvi EU po načelu izvajanja mehanizma za okrevanje po koronski krizi združevali v posebne nacionalne načrte, črpanje denarja pa bi bilo odvisno od izvajanja reformnih ukrepov.

Kohezijska politika mora ostati namenjena skladnemu razvoju regij znotraj držav, je bil jasen minister. Ta je povedal, da uradnih predlogov komisije v tej smeri sicer še ni, tako da gre le za odziv na pisanje medijev. Sam meni da bo na koncu izvajanja kohezijske politike tudi v naslednjem sedemletnem obdobju ostalo takšno kot do zdaj.

Glede zamisli, da bi del kohezijskih sredstev v prihodnje namenili za krepitev obrambne sposobnosti članic EU, je dejal, da predlogov v tej smeri še ni in da jih zato težko komentira. Tudi v tem primeru je mnenja, da na koncu tovrstnih novosti ne bo.