Socialni demokrati Maribor:
Kazalniki razvoja Maribora v Sloveniji
Strateški svet SD Maribor redno letno pripravlja analizo razpoložljivih javno dostopnih podatkov o Mariboru in o njegovem pozicioniranju v Sloveniji. Zbrani in analizirani podatki so bili do sedaj predstavljeni v PowerPoint formatu, letos pa je pripravljena tudi publikacija, ki je na voljo v elektronski obliki in tudi v tiskani obliki. Avtor publikacije je mag. Boris Sovič.
11. marec 2024
V publikaciji z naslovom Kazalniki razvoja Maribora v Sloveniji so zbrani podatki o stanju in gibanjih na številnih za Maribor pomembnih področjih: prebivalstvo, vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, gospodarstvo, prihodki, investicije, stanovanja, vozila, električna energija, varnost, ravnanje z odpadki. V publikaciji so posamezni podatki za Maribor primerjani s podatki za celotno državo. Izračunani so deleži Maribora v Sloveniji in raven Maribora v Sloveniji. Pri slednjih gre večinoma za vrednosti per capita, ki so na številnih področjih primerjane z vrednostmi za celotno Slovenijo.
Uporabljeni podatki izvirajo iz podatkovnih zbirk Statističnega urada Republike Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za finance. Podatki so predstavljeni v takšnih časovnih serijah kot so objavljeni v posamezni podatkovni zbirki. Zadnji podatek se nanaša na leto 2022 ali pa na v decembru 2023 zadnje razpoložljivo leto pred letom 2022.
Na podlagi podatkov so v vsakem razdelku uvodoma predstavljene ugotovitve, v nadaljevanju pa so podatki podrobneje, tudi grafično predstavljeni. Vse ugotovitve so povzete tudi v zadnjem delu publikacije
Nekaj ugotovitev
Prebivalstvo
Prebivalstvo. Konec leta 2022 je bilo v Mariboru še vedno manj prebivalstva kot leta 2009. V povprečju se je v Mariboru v desetletnem obdobju 2012-2022 prebivalstvo letno povečevalo povprečno za 162 oseb, pri čemer se je število oseb s stalnim bivališčem letno povprečno zmanjševalo za 483, število oseb z začasnim bivališčem pa se je povečevalo v povprečju za 649 na leto.
Naravni prirast. Maribor ima že več kot dve desetletji negativen naravni prirast. Število živorojenih na tisoč prebivalcev je bilo v letu 2022 najnižje po letu 2004, število preminulih pa (z izjemo epidemičnih let 2020 in 2021) najvišje. V obdobju 1995-2022 je bil v Mariboru kumulativni selitveni prirast s tujino 11.518, kumulativni selitveni prirast med občinami pa je bil -9.210.
Indeks staranja. V Mariboru je bistveno višji indeks staranja kot v Slovenij.
Vzgoja in izobraževanje
Predšolska vzgoja. Do leta 2016/17 je bila v Mariboru vključenost otrok v vrtce nad povprečjem Slovenije, v zadnjih sedmih letih pa je nižja.
Osnovnošolsko izobraževanje. Maribor ima v Sloveniji 4,5 % delež v prebivalstvu v starostni skupini 5-14 let in 4,8 % delež učencev v osnovnih šolah. Število učencev na oddelek je v Mariboru nekoliko višje od povprečja v Sloveniji.
Srednješolsko izobraževanje. Maribor s 36,6 dijaka na tisoč prebivalcev v Sloveniji dosega raven 78, kar je več od leta 2014/2015 in precej manj od obdobja do leta 2013/2014. Maribor pri odraslih v srednješolskem izobraževanju v Sloveniji dosega raven 65.
Terciarno izobraževanje. Maribor z 28 študenti na tisoč prebivalcev v Sloveniji dosega raven 74. Leta 2022 je raven števila študentov na tisoč prebivalcev v Mariboru glede na Slovenijo dosegla najnižjo raven v obdobju 2008-2022. Tudi raven Maribora v Sloveniji glede števila diplomantov terciarnega izobraževanja je bila leta 2022 najnižja v obdobju 2007-2022.
Zaposlovanje
Delovno aktivni po delovnem mestu. V Sloveniji je bilo število zaposlenih po delovnem mestu že leta 2019 višje kot leta 2008, v Mariboru pa še ni bilo niti v letu 2022. V primerjavi z letom 2008 je bilo leta 2022 v Sloveniji 42.741 več delovnih mest, v Mariboru pa je bilo 4.475 delovnih mest manj.
Delovno aktivni po prebivališču. V Sloveniji je bilo že leta 2019 več delovno aktivnih po prebivališču kot leta 2008, v Mariboru pa še ni bilo niti v letu 2022. V primerjavi z letom 2008 je bilo v Sloveniji leta 2022 42.741 več delovnih mest, v Mariboru pa 1.764 delovnih mest manj.
Registrirana brezposelnost. Pri številu registriranih brezposelnih oseb je bila leta 2022 raven Maribora v Sloveniji 157, kar je približno na ravni let 2005 in 2006. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2022 najnižja po letu 2005 tako v Mariboru kot v Sloveniji.
Zdravje
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Maribor statistično značilno boljši od povprečja preostale Slovenije pri naslednjih kazalnikih: osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj), poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, bolniška odsotnost, zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), klopni meningoencefalitis.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Maribor statistično značilno slabši od povprečja preostale Slovenije pri naslednjih kazalnikih: prirast prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti, prekomerna prehranjenost otrok, sodelovanje pri odločitvah skupnosti, odzivnost v programih Svit, Zora in DORA, astma pri otrocih in mladostnikih, novi primeri raka pljuč, pomoč na domu, umrljivost po stalnem bivališču, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let), umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) in umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let).
Podjetja
Podjetja in prihodki. Število podjetij se tako v Sloveniji kot v Mariboru povečuje skoraj celotno obdobje 2008-2021, z izjemo zmanjšanja v letu 2017. Maribor je imel v letu 2022 5,7 % vseh podjetij v Sloveniji, ki so ustvarila 3,8 % prihodkov vseh podjetij v Sloveniji, kar je najmanjši delež v obdobju 2008-2021.
Plače, pokojnine in dohodnina
Povprečna plača. Raven Maribora v Sloveniji glede povprečne mesečne bruto in neto plače je bila v letu 2022 najnižja v obdobju 2008-2022.
Povprečna pokojnina. Raven Maribora v Sloveniji glede povprečne mesečne bruto pokojnine je bila v letu 2022 najnižja v obdobju 2013-2022.
Dohodnina. V letu 2021 je bila dohodnina na prebivalca v Mariboru 5 % nižja kot v Sloveniji in tudi 6,6 % nižja kot v mestnih občinah.
Investicije
Gradbena dovoljenja. Leta 2022 je bilo v Mariboru izdanih najmanj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev po letu 2016 in tudi bistveno manj kot v obdobju 1999-2008. Raven Maribora v Sloveniji glede na izdana gradbena dovoljenja na tisoč prebivalcev je bila leta 2022 zgolj 40, kar je poleg leta 2011 in 2015 najnižja raven v obdobju 1999-2022.
Investicije. V obdobju 2012-2019 je bil dosežen največji delež Maribora v Sloveniji glede na investicije v osnovna sredstva leta 2019, in sicer 4,7 %. Ta delež pa je bil nižji od deleža prebivalstva (5,4 %) in deleža podjetij (5,7 %) ter višji od deleža prihodka podjetij (3,8 %). Za obdobje po letu 2019 na portalu SiStat ni podatkov za investicije v osnovna sredstva po občinah, podatki pa so na razpolago za regije. Delež investicij v podravski statistični regiji v Sloveniji je bil v opazovanem obdobju 2008-2021 najvišji leta 2008, in sicer 14,1 %. Do leta 2015 se je delež investicij v podravski statistični regiji v Sloveniji znižal na 9 %. V letu 2021 je znašal 9,7 %. Istega leta je znašal delež prebivalstva podravske statistične regije v Sloveniji 15,6 %.
Stanovanja
V obdobju 2002-2008 je bila raven Maribora v Sloveniji glede dokončanih stanovanj na tisoč prebivalcev povprečno na ravni 142, v obdobju 2012-2022 pa je povprečno na ravni 59. Glede na število stanovanj na tisoč prebivalcev je imel leta 2021 Maribor v Sloveniji raven 113, glede povprečne uporabne površine stanovanja pa raven 85.
Avtomobili
Avtomobili. Glede na število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev je imel Maribor v Sloveniji leta 2022 raven 89, kar je približno na ravni leta 2017 in manj kot v obdobju 2008-2012.
Električna energija
Odjem. V letu 2022 je imel Maribor pri gospodinjskem odjemu električne energije delež v višini 5 %, kar je manj, kot je delež prebivalstva (5,3 %). Poslovni odjem električne energije je imel delež v višini 4,4 %, kar je manj kot je delež podjetij (5,7 %). Uvedba sezonsko odvisnega tarifnega sistema bo predstavljala za gospodinjstva v Mariboru večji izziv.
Varnost
Varnost. Maribor je imel leta 2022 pri kaznivih dejanjih v Sloveniji delež v višini 5,3 %, kar je približno enako deležu prebivalstva. Pri prekrških zoper javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja pa je imel Maribor delež v višini 9,1 %, pri prometnih nesrečah v Sloveniji delež v višini 7,9 % in pri obsojenih polnoletnih in mladoletnih osebah v Sloveniji delež v višini 7,9 %.
Ravnanje z odpadki
Odpadki. V Mariboru je leta 2021 nastalo 644 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je največ v obdobju 2012-2021. Glede nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2022 raven Maribora v Sloveniji 144, glede na z javnim odvozom zbrane komunalne odpadke na prebivalca je bila raven 120, glede na odložene komunalne odpadke na prebivalca pa 15.
Delež Maribora v Sloveniji
Kazalniki, ki so najbolj nad deležem prebivalcev Maribora v Sloveniji, so:
- število oseb z začasnim prebivališčem (delež se po letu 2015 zmanjšuje),
- prekrški zoper javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja (delež je bil v letu 2022 manjši kot v letu 2021),
- prometne nesreče (delež je bil v letu 2022 manjši kot v letu 2021),
- obsojene osebe (delež se po letu 2018 povečuje) in
- registrirani brezposelni (v letu 2022 je bil tretji največji delež v obdobju 2014-2022).
Kazalniki, ki so najbolj pod deležem prebivalcev Maribora v Sloveniji, so:
- število osnovnih šol (v letu 2002 je bil najvišji delež po letu 2010),
- odrasli v srednjih šolah (v letu 2021/2022 je bil najnižji delež v zadnjih treh letih) in
- število študentov (v letu 2022/2023 je bil najnižji delež v obdobju 2007/2008-2022/2023).
Raven Maribora v Sloveniji
Kazalniki, ki so najbolj nad ravnijo Slovenije, so:
- stopnja brezposelnosti (v letu 2022 je bila najvišja raven po letu 2018 in tretja najvišja raven v obdobju 2005-2022),
- indeks delovne migracije (v letu 2022 je bil najmanjši po letu 2020) in
- obsojeni na tisoč prebivalcev (v letu 2022 je bila druga najnižja raven v obdobju 2006-2022).
Kazalniki, ki so najbolj pod ravnijo Slovenije, so:
- izdana gradbena dovoljenja na tisoč prebivalcev (v letu 2022 je bila najnižja raven po letu 2020 in tretja najnižja raven v obdobju 1999-2022),
- študenti na tisoč prebivalcev (v letu 2022 je bila najnižja raven v obdobju 2008-2022) in
- odrasli v srednjih šolah na tisoč prebivalcev (v letu 2021/2022 je bila najnižja raven po letu 2018/2019).
Na 72 straneh publikacije so podatki predstavljeni podrobneje.















