Socialni demokrati pripravili zakon za izgradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj. Gre za največji javni projekt gradnje stanovanj doslej, vreden 1,3 milijarde evrov v obdobju med 2023 in 2029. Zakon je pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec.
3. september 2021
V Sloveniji imamo stanovanjsko krizo, ki je posledica dolgoletnega prepuščanja stanovanjskega področja trgu. To je povzročilo vrsto nesorazmerij in nezadovoljene potrebe po ustreznem bivanju več generacij. Vse več državljanov, med njimi največ mladih in mladih družin, danes vse težje dostopa do stanovanj. To potrjujejo tudi javne evidence ter čakalni seznami občin in stanovanjskih skladov. Zato imamo danes rekordne cene nepremičnin, ki si jih mladi ne morejo privoščiti. Po deležu lastniških stanovanj smo v evropskem vrhu, po deležu stanovanj za najem na samem repu. Javni interes in zato naloga države je, da z aktivno stanovanjsko politiko omogoča človeku dostojno življenje.
Na novinarski konferenci SD so sodelovali Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, mag. Marko Koprivc, poslanec Socialnih demokratov in prvopodpisani predlagatelj, Primož Brvar, strokovnjak za stanovanjsko politiko in vodja delovne skupine za pripravo predloga zakona, in Luka Goršek, predsednik Mladega foruma SD.
Z razprodajo oziroma privatizacijo družbenih najemnih pogodb se je država odpovedala svoji aktivni stanovanjski politiki in jo prepustila prostemu trgu. S tem se je osiromašil fond potrebnih javnih najemnih stanovanj, saj ni bilo več spodbud in potrebnih sredstev za izgradnjo novih najemnih stanovanj. Kot po navadi se negativne posledice ne pokažejo takoj, vendar pa ta čas slej ali prej pride.
Trideset let kasneje, mnogi lastniki teh stanovanj zaradi nizkih prihodkov žal niso več plačilno sposobni vzdrževati svojega premoženja. Ker kot lastniki niso upravičeni do posameznih transferjev, živijo v prikriti revščini. Na drugi strani so zaradi pomanjkanja javnih najemnih stanovanj, vrste upravičenih prosilcev vsako leto daljše. Po podatkih iz leta 2018 se je na razpise za javna najemna stanovanja, ki jih oddajajo občine, stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, prijavilo več kot 10.000 prosilcev. Med njimi je največ mladih in mladih družin ter generacija od 30. do 40. leta, ki vse težje dostopa do stanovanj.
Cene nakupa stanovanj gredo v nebo, kar ni samo posledica dviga cen surovin in drugih materialov ter dražje delovne sile, ampak v prvi vrsti gradnje stanovanj za najbolj premožne, saj so tam donosi za investitorje višji. To je najbolj vidno v večjih mestih, kjer je primanjkljaj stanovanj največji, seveda pa manjša mesta in kraji pri tem ne zaostajajo. Ker ni ponudbe, rastejo tudi cene starih in dotrajanih stanovanj, ki pa jih kupci ne kupujejo za lastne potrebe, ampak kot naložbo, najprej za nadaljnjo oddajo in – ko cena zraste – za prodajo. Ta stanovanja se oddajajo po relativno visokih najemninah, ki kljub subvencijam presegajo primerno obremenitev dohodka gospodinjstva, hkrati pa so ta najemna razmerja negotova. Očitno je, da popolno prepuščanje stanovanjske politike prostemu trgu ne deluje.
Kako z zakonom do 10.000 novih javnih najemnih stanovanj?
Socialni demokrati smo pripravili zakon, ki predstavlja največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej. V obdobju od 2023 do 2029 želimo za gradnjo javnih najemnih stanovanj nameniti 1.300.000.000 evrov javnih sredstev v obliki nepovratnih in povratnih sredstev ter državnih poroštev, da Slovenija pridobi novih 10.000 javnih najemnih stanovanj. Zakon je pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec.
Zakon predvideva proračunsko financiranje javne stanovanjske izgradnje preko nove javne službe, da se stanovanjskim skladom in drugim neprofitnim stanovanjskim organizacijam v javni lasti dodelijo spodbude v obliki nepovratnih in povratnih sredstev ter državnega poroštva za posojila, s katerimi bo mogoče med letoma 2023 in 2029 zgraditi 10.000 javnih najemnih stanovanj.
Predvidena sredstva za izgradnjo javnih najemnih stanovanj 2023 – 2029:
Leto | Obseg državnih poroštev | Obseg povratnih sredstev | Obseg nepovratnih sredstev |
2023 | 100.000.000 € | 60.000.000 € | 8.000.000 € |
2024 | 100.000.000 € | 60.000.000 € | 8.000.000 € |
2025 | 100.000.000 € | 60.000.000 € | 8.000.000 € |
2026 | 125.000.000 € | 65.000.000 € | 9.000.000 € |
2027 | 125.000.000 € | 65.000.000 € | 9.000.000 € |
2028 | 125.000.000 € | 65.000.000 € | 9.000.000 € |
2029 | 125.000.000 € | 65.000.000 € | 9.000.000 € |
Skupaj | 800.000.000 € | 440.000.000 € | 60.000.000 € |
Z zakonom se v bistvu določa dunajski model izgradnje javnih najemnih stanovanj, ki velja za enega najboljših na svetu, a z eno pomembno razliko: medtem ko je tam vir financiranja prispevek na plače, je v primeru tega zakona predvideno proračunsko financiranje. Toda zakon hkrati tudi določa, da se s posebnim zakonom v roku dveh let uveljavi nov sistemski davčni vir, ki bo na trajen način zagotavljal sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Gre seveda za davek na nepremičnine, katerega odsotnost je v Sloveniji razlog za vrsto anomalij, ki jih imamo na stanovanjskem in nepremičninskem področju.
Predsednica SD Tanja Fajon in vodja delovne skupine za pripravo zakona Primož Brvar na ogledu gradnje novih neprofitnih stanovanj v Celju
»Slovenija namenja za stanovanjsko politiko precej manj sredstev od povprečja EU. Povečati moramo sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj in začeti izvajati aktivno stanovanjsko politiko. S tem zakonom želimo ljudem ponuditi javno alternativo tržnemu najemu ali dragemu nakupu, saj smo prepričani, da mora biti stanovanje pravica, ne problem.«
Tanja Fajon, predsednica SD
S pomočjo spodbud se lahko uvrstijo projekti, ki predvidevajo gradnjo, sanacijo ali nakup stanovanj, ki bodo namenjena oddaji v najem za nedoločen čas, umeščena bodo v naseljih znotraj statističnih regij, ki imajo izkazana tržna neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po najemnih stanovanjih, zagotavljati pa morajo ustrezno bivanjsko kulturo, prilagojenost družinam, študentom, starejšim ali invalidnim osebam, pri tem pa vključevati tudi ustrezen zeleni in skupnostni prostor na funkcionalnih zemljiščih z ureditvijo površin za igro, rekreacijo in druženje.
Zakon med drugim prinaša tudi pomembno novost, ki državi in lokalnim skupnostim omogoča neposredno prodajo zemljišč za izgradnjo javnih najemnih stanovanj ali da na teh zemljiščih ustanovi stavbno pravico. Na ta način se sproščajo toge določbe sistemske zakonodaje, ki v praksi pogosto onemogoča uporabo javnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
Zakon končno omogoča tudi projekte stanovanjskih zadrug
S posebnim sklopom določb zakon določa tudi, da država spodbuja gradnjo najemnih stanovanj, ki jih gradijo stanovanjske zadruge kot posebne oblike povezovanja in organiziranja ljudi za reševanje stanovanjske stiske. Stanovanjske zadruge, ki si želijo pridobiti spodbude, morajo imeti lastninsko pravico nad stanovanji, stanovanja v najem za nedoločen član morajo zagotavljati članom zadruge, ki bodo ob včlanitvi v zadrugo vplačali osnovni delež, bodo kot prispevek za sklenitev najemnega razmerja zaračunavale sredstva samoudeležbe, imajo demokratičen model odločanja, v katerega so vključeni vsi člani zadruge, o vseh bistvenih vprašanjih gradnje in upravljanja stanovanjske zadruge, omogočajo prosto kandidaturo za najem stanovanjske enote v lastništvu stanovanjske zadruge.
Preberi še:

Odbor Evropskega parlamenta za notranje zadeve podprl poročilo Matjaža Nemca glede reforme vizumskih pravil EU

Prednik s pozivom k ohranitvi največje licitacije lesa v Sloveniji
