Socialni demokrati z zakonom za večja vlaganja v raziskave in razvoj ter boljšo organiziranost raziskovalnega in inovacijskega ekosistema
Socialni demokrati so danes v zakonodajni postopek vložili nov sistemski Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Z zakonom se dvigujejo javna vlaganja za raziskave in razvoj, hkrati pa tudi bolje organizira inovacijski, znanstveni in raziskovalni ekosistem, da bodo okrepljena vlaganja tudi učinkoviteje naložena, v Sloveniji pa pospešen prehod v inovativno družbo znanja z višjo dodano vrednostjo. “Gre za krovni znanstvenoraziskovalni in inovacijski zakon, ki ga znanstvena sfera čaka že od leta 2011, ko se je začelo s pripravo nove zakonodaje na področju znanosti, inovacij in tehnologije,” sta na novinarski konferenci povedala podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in poslanec mag. Marko Koprivc.
5. marec 2021
»Ker smo prepričani, da razvoj znanosti v Sloveniji več ne more čakati, smo se odločili, da iz neaktivnosti vlade prenesemo aktivnosti glede razvoja znanosti v Sloveniji v Državni zbor,« je bil uvodoma jasen Koprivc. “Nič ne kaže, da bi bila znanost in razvoj in prioriteta aktualne ministrice za izobraževanje. Še več, to področja je, sodeč po njenih izjavah, vlada postavila na čakalno listo in v predal za nedoločen čas.”
Podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo, ki je zakon kot nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport pripravljal in usklajeval z deležniki, je spomnil, da je besedilo zakona januarja 2020 potrdil tudi Svet RS za znanost in tehnologijo, prav tako pa zakon po njegovih besedah uživa podporo inštitutov, univerz in sindikatov ter je bil predmet širokega usklajevanja nekdanje koalicije. “Žal pa zaradi padca vlada zakon ni prišel do parlamentarne procedure,” je poudaril.
Ob tem je dodal, da predlog zakona predstavlja nadaljevanje alternativnega nacionalnega načrta za okrevanje, ki so ga Socialni demokrati predstavili prejšnji teden. “Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti je potreben sistemski zakon, zato da bomo končno lahko v tej državi postavili nove temelje razvoja. Zakon predstavlja nujen pogoj tudi za to, da bodo lahko na pravi naslov prišla vsa sredstva za okrevanje in se bo tako Slovenija lahko začela pospešeno razvijati,” je bil jasen.
Mag. Marko Koprivc in dr. Jernej Pikalo
Pikalo je poudaril, da bo zakon med drugim omogočil stabilno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, povišanje sredstev za znanost in raziskave na 1 % BDP, posledično pa tudi dvignil splošno družbeno blagostanje. “Z zakonom bolj kot kdajkoli prej povezujemo znanost, raziskovanje, inovacije, podjetništvo, gospodarstvo, ker se zavedamo, da je to najboljši način za doseganje višje dodane vrednosti,” je dejal Pikalo, ki kot podpredsednik v stranki vodi področje razvoja.
Socialni demokrati so ob vložitvi zakona med drugim tudi poudarili, da želijo glede vsebine zakona ustvariti široko soglasje o pomenu višjih vlaganj v raziskave, znanost in razvoj. Kot so še povedali v stranki, bodo najprej predlagali, da Državni zbor o predlogu zakona opravi splošno razpravo, predlagali pa bodo tudi javno predstavitev mnenj. »V Državnem zboru morajo imeti glas vsi deležniki, saj gre za prepomembno zakonodajo, ki že predolgo čaka v predalu,« je zaključil Pikalo.
Cilji Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
- povečanje državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na najmanj 1 % BDP in krepitev naložb v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost z usmerjanjem javnih sredstev v strateška znanstvenoraziskovalna področja, ki bodo spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj;
- povečanje družbene vloge in učinkovitosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti na vseh področjih, kot temelj za doseganje konkurenčnosti, in na znanju temelječe družbe, z izgradnjo spodbudnega ekonomskega, družbenega in institucionalnega okolja za razvoj znanja in inovativnosti;
- uravnotežen razvoj vseh znanstvenih disciplin na podlagi temeljnih in aplikativnih raziskav ter spodbujanje povezovanja in interdisciplinarnega raziskovanja;
- zagotavljanje ustrezne podpore nacionalno pomembnim raziskavam, ki so za Slovenijo pomembne z okoljskega, kulturnozgodovinskega in narodnostnega vidika;
- dvig odgovornosti za raziskave na raven celotne vlade oz. posamezne resorje za posamezna tematska področja;
- spodbujanje internacionalizacije raziskav tehnološkega razvoja in inovacij (vključno s povezovanjem na področju velike raziskovalne infrastrukture), ter s tem soustvarjanje in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora;
- vzpostavitev stabilnega in predvidljivega institucionalnega okolja za izvajanje raziskovalnih aktivnosti;
- zagotavljanje ustrezne raziskovalne avtonomije in svobode javnim raziskovalnim in visokošolskih zavodom ob hkratni povečani odgovornosti;
- ustvarjanje pogojev za kakovostno in neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
- ustvarjanje pogojev za izvajanje mednarodno primerljivih postopkov ocenjevanja in dodeljevanja subvencij iz državnega proračuna;
- vzpostavitev ravnotežja med stabilnim financiranje in financiranjem na podlagi razpisov oziroma pozivov (uvajanje na rezultatih temelječih indikatorjev, ki so podlaga za del financiranja);
- vzpostavitev pogojev za uveljavljanje raziskovalcev ob začetku kariere in odpiranje novih raziskovalnih področij skladno z institucionalnimi strategijami razvoja;
- spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so temelj dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja;
- povečanje prenosa znanja in raziskovalnih rezultatov na vsa področja gospodarskega in družbenega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja;
- razvijanje človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti spolov ter razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti s povečanjem vloge znanosti pri vzgoji kadrov;
- aktivno interdisciplinarno, medsektorsko in mednarodno sodelovanje.