Zaščita za čezmejne delavce
Poslanke in poslanci koalicije so danes v parlamentarni postopek vložili Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, pod katerega je prvopodpisan Damijan Bezjak Zrim.
16. september 2025
Namen dopolnitve je določiti prehodno obdobje, ki ohrani posebno najvišjo višino denarnega nadomestila (1.785 €) za brezposelne čezmejne delavce – do trenutka, ko nova splošna najvišja višina nadomestila (vezana na 130 % minimalne plače) to mejo preseže. Tako preprečujemo poseg v že pridobljene pravice in hkrati omogočamo nemoteno uveljavitev drugih, za ljudi pomembnih izboljšav ZUTD.
Zakaj je dopolnitev potrebna
- Junija sprejeta novela ZUTD zvišuje najnižja in najvišja nadomestila za vse brezposelne (vezava na minimalno plačo) ter uvaja ukrep 80/90/100 za spodbujanje delovne aktivnosti starejših, zaposlitveno podporo in druge ukrepe za bolj pravičen in učinkovit trg dela. Te rešitve začnejo veljati 1. januarja 2026.
- Pri čezmejnih delavcih (najpogosteje zaposlenih v sosednjih državah) se z dopolnitvijo ohranja dosedanja posebna najvišja višina 1.785€, dokler nova splošna zgornja meja – zaradi uskladitev minimalne plače – ne preseže 1.785€. S tem ne nastajajo proračunski učinki, saj stroške višjega izplačila v prvih mesecih povrne država zadnje zaposlitve po pravilih Uredbe.
Kaj prinaša predlog
- Prehodna določba v 62. členu: posebna najvišja višina nadomestila za čezmejne delavce ostane v veljavi do presega 1.785€.
- Retroaktivna pravičnost: vsem, ki so vlogo že vložili, se pravica odmeri po prehodnem pravilu, izplača se tudi morebitna razlika.
- Skrajšani postopek: gre za manj zahteven popravek, ki preprečuje odlašanje z uveljavitvijo širših rešitev novele ZUTD.
V dialogu z delavci migranti
Predlog sledi intenzivnemu dialogu med koalicijo in Sindikatom delavcev migrantov Slovenije (SDMS). Ta je ustavil zbiranje podpisov za naknadni referendum, ker je bil dosežen dogovor, da se posebna višina nadomestila prehodno ohrani do izenačitve z novo splošno zgornjo mejo. S tem se zagotavlja pravična obravnava čezmejnih delavcev in stabilno uveljavljanje reform.
Socialni demokrati bomo tudi naprej skrbeli, da spremembe na trgu dela temeljijo na pravičnosti, predvidljivosti in socialnem dialogu, z namenom boljše zaščite ljudi in večje učinkovitosti ukrepov, ki so del slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost.















