Skrbi nas lahko, da Lahovnik in Počivalšek ne razumeta težav slovenskih mikro in malih podjetij
Odziv Socialnih demokratov na izjave vodje vladne posvetovalne skupine dr. Mateja Lahovnika in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška.
20. avgust 2021
Potem, ko so Socialni demokrati predlagali konverzijo pomoči podjetjem v petletna brezobrestna posojila, se je na ta nujni predlog za pomoč malim podjetjem, gostincem, turističnim in storitvenim dejavnostim, odzval dr. Matej Lahovnik, vodja vladne posvetovalne skupine, ki je za Delo dejal: “Podjetniki, ki so poslovali bolje, kot so načrtovali in bodo morali zato vrniti koronsko pomoč, so imeli do zdaj nekakšen brezobrestni kredit države in lahko zaprosijo Furs, da denar vrnejo po obrokih. Odpis dolgov iz naslova pomoči je sporen – do tistih podjetnikov, ki se zanjo niso prijavili, in tudi do javnih financ, na katere opozarja opozicija. Država se je za pomoč zadolžila in ta sredstva bo treba vrniti.”
Po tej izjavi dr. Mateja Lahovnika nas mora upravičeno skrbeti, da glavni tvorec vladnih gospodarskih ukrepov ne razume ne težav gospodarstva in ne značaja ukrepov, ki jih je bilo gospodarstvo doslej deležno.
Mnoga podjetja, med njimi še posebej mala in mikro podjetja, so danes dolžna vračati prejeto pomoč, ker so poslovala nekoliko bolje od namišljenega praga 30 % upada prometa. Ta podjetja so danes po krizi zaradi epidemije soočena z novo grožnjo: zahtevki za vračilo pomoči, ki pa je ne morejo vrniti, saj nimajo za to potrebnih likvidnostnih rezerv. Zato Socialni demokrati predlagajo enostaven ukrep: konverzijo zahtevanih vračil v petletne brezobrestne kredite, ki bodo mikro in malim podjetjem omogočila preživetje likvidnostnega krča, v katerega jih sili vladna politika.
Trditi, da so ti podjetniki imeli do sedaj nekakšen »brezobrestni kredit«, kaže na nerazumevanje, kaj je državna subvencija.
Večina držav članic EU (in tudi OECD) je COVID pomoči oziroma dovoljene državne subvencije dodelila na enostaven, nezahteven način in brez dodatnih pogojev. Naša vladna posvetovalna skupina pa se je že tu pred letom in pol zapletla, ko je dodelitev teh pomoči pogojevala z namišljenimi administrativnimi pogoji.
Težava, ki jo vladna svetovalna skupina še vedno ne razume, je, da so ljudje (podjetniki, samozaposleni, gospodarske družbe) pomoč vzeli, ker so jo potrebovali. Hkrati pa ob ponovnem odpiranju dejavnosti niso želeli zavračati strank, delati na črno ali umetno zniževati prometa, da bi zadovoljili arbitrarno in v nasprotju z načeli EU o državnih pomoči postavljenih pogojev, kot jih je določila Janševa vlada na predlog Lahovnikove posvetovalne skupine. Prav zaradi teh pogojev je pomoč države postala terjatev države oziroma nepotreben dolg podjetnikov.
Drugi del Lahovnikove izjave, da je »odpis dolgov iz naslova pomoči sporen«, skrbi zato, ker odpisa dolgov nihče ne predlaga, bo pa posledica neukrepanja, če se bodo podjetja znašla v stečajih zaradi vračanja pomoči.
SD namreč ni predlagala odpisa dolgov oziroma pomoči (ker je to tudi po logiki državnih pomoči nemogoče), temveč je predlagala konverzijo dolgov, ki jih morajo podjetniki plačati takoj, v petletne brezobrestne ali nizko obrestovane investicijske kredite.
Socialni demokrati so predlagali, naj vlada ukrepa in odpravi sistemsko anomalijo, saj bo s tem ohranila zaposlenost v mikro, malih in srednjih podjetjih, v mnogih primerih pa tudi njihov obstoj.
Škoda, da tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ne razume temeljnega problema, saj je za elektronsko izdajo Dela izjavil: “Covid pomoč je bila namenjena tistim, ki jo potrebujejo oziroma so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Če je podjetje poslovalo dobro, verjetno ni potrebe po državni pomoči. Nadaljnja pomoč v tej smeri bi lahko bil nepošten, nekorekten korak do tistih, ki pomoč dejansko potrebujejo. Ali pa jo, upajmo sicer da ne, morda še bodo.”
Večina uspešnih držav je dodelila državno COVID pomoč brez dodatnih pogojev glede obsega upada prometa in podobnih nepotrebnih omejitev, ki so v slovenskih PKP ukrepih. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo bi se moral vprašati, ali ni diskriminacija podjetij prav to, da se uspešnost njihovega poslovanja in sposobnost preživetja presoja po arbitrarno in administrativno namišljenih pogojih.
Pobuda SD je nastala po številnih srečanjih in pogovorih z ljudmi in podjetniki, ki jih po letu in pol epidemije čakajo zahtevni časi. Pobuda nima negativnih bilančnih učinkov na proračun, ohranja pa delovna mesta, ki so ključna tudi zato, da bomo visok javni dolg lahko v prihodnosti vrnili.
Problem ljudi je realen in škoda je, da vladna svetovalna skupina na čelu z dr. Matejem Lahovnikom in Zdravkom Počivalškom ne posluša podjetnikov. Zdi se, da vlado bolj kot vsebina pobude moti, da jo je predlagala SD.