»Največ kritik spletne platforme Uber leti predvsem na dejstvo, da podjetje omogoča delo vsem kot nepoklicnim voznikom, katerim ni potrebno pridobiti licence za nudenje prevozov ali izpita o poznavanju mesta v katerem nudijo svoje storitve. Potrošniki imajo sicer na začetku korist od nizkih cen takšnih prevozov, vendar regulirani avtotaksiji opozarjajo na nelojalno konkurenco in nezavarovane potnike. V praksi se je tudi izkazalo, da so bile na začetku cene prevozov, ki jih je ponujal Uber sicer nižje, vendar pa so cene Uberjevih storitev zvišale takoj, ko je Uber izrinil konkurenco iz trga in prevzel vodilni ali celo monopolni položaj med ponudniki storitev,« so zapisali in dodali, da je prihod Uberja v različnih evropskih državah izzval enake reakcije, od protestov do zahtev po sodnem varstvu konkurence in pravic delavcev. Uber je tako bil ali je prepovedan ali predmet strožjih omejitev v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji, so pojasnili.

Socialni demokrati so izpostavili, da kritiki sodelovalnega gospodarstva ugotavljajo, da le-to ni izpolnilo svojih prvotnih obljub in pričakovanj. Kot pravijo, sodelovalno gospodarstvo posega na regulirane trge, ki so bili pred tem zaščiteni z namenom varovanja pravic delavcev, ki opravljajo storitve v posamezni gospodarski dejavnosti. »Poleg tega spletne in mobilne aplikacije vzpostavljajo novo obliko centraliziranega nadzora nad delavci v storitvenem sektorju, ki jo določajo izključno algoritmi. Tako morajo delavci, ki so bili zaposleni v istem sektorju pred pred prihodom spletnih in mobilnih aplikacij, sedaj za bistveno nižji življenjski standard delati dvakrat več kot pred deregulacijo in digitalizacijo trgov« so opozorili in dodali, da sodelovalno gospodarstvo sicer omogoča nove oblike storitev, vendar na račun slabo plačanega dela, socialnih in delavski pravic za tiste, ki ponujajo takšne nove oblike potrošnje.

»Namesto, da bi sodelovalno gospodarstvo prispevalo k nadaljnjem napredku razvoja delavskih pravic in višjega življenjskega standarda ljudi, imajo od tega največ koristi samo večje mednarodne korporacije in njihovi investitorji. Visoke dobičke lahko dosegajo, ker s političnim lobiranjem pri državnih oblasteh dosežejo deregulacijo trga in znižanje delavskih pravic, ki so delavcem zagotavljale boljše pogoje dela in pošteno plačilo za njihovo opravljeno delo,« so opozorili.
Ob tem so poudarili, da spremembam zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, v delu, kjer predvideva uvedbo mobilnih aplikacija za ponujanje in naročanje prevozov nasprotuje tudi Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ). Sindikat svojega stališča do sedaj ni spremenil, saj izkušnje iz tujine kažejo, da imajo takšne spletne ali mobilne aplikacije škodljive posledice na pravice delavcev in njihov socialni položaj. Sindikat Mladi plus pa opozarja, da se je v državah, ki so sprejele Uber pod njihovimi pogoji stopnja prekarnosti povečala, zmanjšala pa se je varnost prevozov.

V luči tega, da se v javnosti ta zakon predstavlja povsem enostransko iz vidika digitalizacije, deregulacije in liberalizacije ponujanja prevozov preko spletnih in mobilnih aplikacij, močno pa se zanemarjajo škodljive posledice na pravice delavcev in prekarizacijo delovne sile v Sloveniji, predlagatelji zahtevajo, da se Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot zainteresirano delovno telo seznani s problematiko zakona ter z mnenjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o predlaganih spremembah zakona v tistem delu, ki omogoča ponujanje in naročanja novih oblik prevoza preko mobilnih aplikacij in njenih posledic na pravice delavcev ter tem o opravi razpravo.