Sredstva za prepotreben dvig plač zaposlenim v zdravstvenem in socialnem varstvu naj krije proračun, ne višje položnice za oskrbovance
Poslanske skupine SD, Levica, LMŠ in SAB so v parlamentarno proceduro vložile zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora glede vse bolj izpostavljene bojazni o dvigu oskrbnin za starostnike v domovih za starejše na račun dogovora za dvig plač za zaposlene v zdravstvenem in socialnem varstvu.
23. november 2021
Poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak je v izjavi za javnost ob predstavitvi zahteve spomnil, da je ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s poslanskim vprašanjem že opozoril na to vse bolj izpostavljeno problematiko, kot je nadalje povedal, pa se minister vse do danes še ni odzval.
“Po nekaterih izračunih naj bi se na račun zvišanja plač cena nastanitve in oskrbe zvišala za 5,6 %, kar je po mojem mnenju popolnoma nesprejemljivo. Večina stanovalcev v domovih za starejše oziroma njihovi svojci namreč že danes zelo težko pokrivajo stroške nastanitve v domovih za starejše. Z dvigom cene oskrbnine se ne strinjajo niti v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki so vsekakor dobro seznanjeni s težavami, ki jih imajo oskrbovanci pri plačilu stroškov za bivanje v domovih za starejše,” je bil v poslanskem vprašanju ministru Cigler Kralju jasen Knežak.
Slednji je tudi danes pozdravil dogovor o dvigu plač za zaposlene v zdravstvenem in socialnem varstvu, hkrati s tem pa okrcal vlado, ki “dogovorov ne vodi za pogajalsko mizo.” Še več, po poslančevem prepričanju gre pri dani zadevi za tipičen prikaz načina delovanja aktualne vlade, ko ta, kot je poudaril “po tekočem traku sprejema zakone, kot npr. zakon o dolgotrajni oskrbi, brez potrebne finančne konstrukcije.”
Knežak je poudaril, da mora sredstva za realizacijo dogovora zagotoviti proračun: “Gre za 16 milijonov evrov v primerjavi v milijardami, ki jih vlada troši nenamensko,« je zaključil.
SD, Levica, LMŠ in SAB so v zahtevi za sklic med drugim opozorile na vladni molk ob sprejemanju dogovora, da bo dvig plač padel tudi na pleča oskrbovancev in njihovih družin. “V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so se zato odzvali, da bi bilo nujno, da sredstva za pokritje dogovorjenega dviga plač v socialnem varstvu nujno zagotovi država v proračunu ter da se tako prepreči, da bi se nujno potrebni dvigi plač preko višjih oskrbnin prenesejo na oskrbovance. Ocenjujejo tudi, da bi v trenutnih razmerah številni stanovalci zelo težko zmogli plačati višje cene oskrbe, kot jih plačujejo sedaj,” so zapisali v opoziciji.
Po prepričanju strank predlagateljic je nedopustno, da bo dvig plač za najslabše plačane delavce v socialnem varstvu krila ena izmed najbolj ranljivih in revščini najbolj izpostavljenih skupin, upokojenci in upokojenke. “Popolnoma nedopustno je, da se strošek potrebnega in pravičnega dviga plačila za delo za zaposlene prelaga na eno izmed socialno najbolj ranljivih skupin v državi,” so bili jasni.
Spomnimo, podatki Statističnega urada sicer kažejo, da upokojenci in upokojenke predstavljajo največjo skupino med 254.000 osebami, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. V letu 2020 je ta znesek znašal 739 evrov mesečno, 97 tisoč upokojencev pa se je preživljalo še z nižjimi dohodki.















