V javnosti in med potniki so se v zadnjih tednih pojavila številna opozorila o odpovedih avtobusnih linij brez predhodnega obvestila, tudi v jutranjih urah. Dijaki, delavci in drugi potniki so v zimskih razmerah več kot uro čakali na mrazu in burji, avtobusi pa sploh niso pripeljali. Hkrati zaposleni v družbi Arriva Slovenija, zlasti v enoti Koper, opozarjajo na nevzdržne delovne pogoje, dotrajan vozni park, kronično pomanjkanje kadra ter pritiske, ki lahko vodijo tudi v kršitve delovnopravne in prometne zakonodaje.

Po navedbah zaposlenih so vozniki izpostavljeni sistematičnim pritiskom, selektivnemu sankcioniranju, nadzoru nad bolniškimi odsotnostmi in neenaki obravnavi med organizacijskimi enotami. Zaradi kadrovskega primanjkljaja in organizacijskih pritiskov nastajajo razmere, v katerih se varnostni in delovnopravni standardi obravnavajo kot ovira, ne pa kot temelj kakovostne javne storitve.

»Javni avtobusni potniški promet je gospodarska javna služba, ki se izvaja na podlagi koncesij. Država in lokalne skupnosti pri tem niso zgolj naročniki storitve, temveč nosijo tudi odgovornost za nadzor nad njenim dejanskim izvajanjem. Koncesijski model ne sme pomeniti prenosa odgovornosti za delavske pravice, tehnično brezhibnost vozil in varnost potnikov brez učinkovitega javnega nadzora.« je izpostavil Tašner Vatovec.

Dogajanje v Slovenski Istri in razkritja zaposlenih po mnenju poslanca kažejo na resno tveganje sistemske nevzdržnosti: izvajanje javne službe z zastarelimi avtobusi, preobremenjenimi vozniki in praksami, ki dolgoročno vodijo v razpad sistema. Takšne razmere ne pomenijo le nevšečnosti za potnike, temveč odpirajo tudi vprašanje samega namena koncesij, ki bi morale v prvi vrsti služiti javnemu interesu, dostopni, varni in kakovostni storitvi ter spoštovanju delavskih pravic.

Zato je poslanec Vlado Republike Slovenije pozval, naj pristojno ministrstvo pojasni:

• kakšen nadzor izvaja nad koncesionarji glede spoštovanja delovnopravne zakonodaje, zlasti delovnega časa, počitkov in varnosti pri delu,
• kako se v okviru koncesijskega nadzora preverjata tehnična brezhibnost in starost voznega parka ter ali so obstoječe zahteve in sankcije zadostne,
• ali je bilo ob ponavljajočih se odpovedih linij in motnjah v prometu uvedeno kakršno koli ukrepanje zoper koncesionarje,
• ali namerava država okrepiti nadzor nad izvajanjem koncesij, da varčevalne prakse ne bodo potekale na račun delavskih pravic, varnosti in kakovosti storitve,
• ter ali vlada razmišlja o sistemskih spremembah koncesijskega modela, ki bi okrepile odgovornost izvajalcev in vlogo javnega interesa.

Poslanec poudarja, da javni potniški promet ne sme postati zgolj poslovni model za maksimiranje dobičkov, temveč mora ostati temeljna javna storitev, ki zagotavlja dostojne delovne pogoje, varnost potnikov in enak dostop za vse.