Tanja Strniša: Podnebne spremembe so dejstvo. Kako v Sloveniji obvladujemo njihove posledice v kmetijstvu?

Izteka se drugi teden v januarju s temperaturami čez dan okoli 10 stopinj Celzija in zjutraj nad 0 stopinj Celzija. Tako vreme še ni razlog za preplah, je pa izhodišče za razmislek, kakšno vremensko leto nas čaka. Znano je, da je povprečna globalna temperatura v današnjem času za 0,85 stopinj Celzija višja kot ob koncu 19. stoletja in da je bilo vsako med zadnjimi tremi desetletji toplejše od kateregakoli desetletja v preteklosti, odkar so leta 1850 začeli beležiti temperature.

Ena od značilnosti globalnega segrevanja pa so tudi daljša obdobja enakega vremena. Zaradi daljših otoplitev v zadnjih dveh zimah se je narava zbudila prezgodaj, tako da je mraz konec aprila 2016 in 2017 povzročil škodo v kmetijstvu, kakršne nismo pred tem zabeležili več desetletij. Vse bolj pogosta so daljša obdobja lepega vremena poleti, ki povzročajo sušo. Vreme je tudi bolj nestabilno, vse bolj pogosta so neurja s točo. Po podatkih Evropske komisije se je v zadnjih 15 letih pogostnost obsežnih škod v EU zaradi neugodnih vremenskih pojavov povečala za eno tretjino.

V zadnjih 15 letih naravne nesreče v slovenskem kmetijstvu povzročile za 623 mio evrov škode

Spremenjene podnebne razmere povzročajo suše, toče, pozebe, pa tudi probleme s škodljivci in boleznimi rastlin in živali, ki jih prej v našem prostoru nismo poznali. Gre torej za vsestranske vplive, vendar se v tem prispevku osredotočam na obširne škode, ki jih povzročajo suše, neurja s točo in pozebe.

V zadnjih 15 letih smo vsako leto zabeležili vsaj eno naravno nesrečo v kmetijstvu kot posledico vremenskih neprilik, njihova skupna škoda pa je bila ocenjena na 623 mio evrov. Imeli smo kar 6 sušnih let (škoda 408 mio), dve manjši in dve pozebi izjemnih razsežnosti (škoda 97 mio), neurja s točo se pojavljajo vsako leto, kot naravna nesreča pa so bila obravnavana v petih letih, ko so povzročila za 102 mio škode. Kot naravna nesreča je bila razglašena tudi škoda po poplavah v letu 2005 v višini 2 mio. Trikrat v zadnjih letih je bila zabeležena tudi škoda v čebelarstvu v skupni višini 14 mio.

Najvišja skupna škoda po v višini 130 mio je bila zabeležena v letu 2003 (suša, pozeba, neurja s točo), drugo najbolj neugodno leto s skupno škodo 115,4 mio pa je bilo prav lansko, ko je pomladanska pozeba uničila pridelek v vrednosti 46,8 mio, škoda po poletni suši je po prvih ocenah znašala okoli 65,1 mio, zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično slabega medenja pa je bila škoda tudi v čebelarstvu (3,5 mio). Iz državnega proračuna se je za pomoč kmetom po naravnih nesrečah v zadnjih 15 letih namenilo 97 mio evrov (kar ne vključuje višine pomoči po lanski suši, ki še ni določena).

Preprečevanje posledic podnebnih sprememb prioriteta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vse pogostejše škode na pridelkih zaradi suše, pozeb in neurij predstavljajo enega glavnih tveganj v kmetijstvu ne samo zaradi izpada dohodka, pač pa tudi zaradi nevarnosti izgube trgov, ko gre za večje izgube pridelka. Zato smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v zadnjih letih sprejeli vrsto ukrepov, ki zajemajo tako pomoč pri izpadu dohodka kot pomoč pri aktivni obrambi proti podnebnim spremembam.

Pomemben ukrep je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje škod po pozebi in toči. Potem ko je bila zaradi varčevalnega proračuna stopnja sofinanciranja v obdobju 2014 do 2017 nižja, smo za leto 2018 ponovno dosegli ciljno, 50% stopnjo sofinanciranja za sadne nasade, hmeljišča in vinograde, za poljščine pa stopnjo dvignili na 40%. V letu 2016 je bilo zavarovanih 1328 ha intenzivnih sadovnjakov, 1249 ha hmeljišč, 3031 ha vinogradov, 24.032 ha žit in 7122 ha drugih rastlih.

Z interventnima zakonoma zagotovili 10,5 mio pomoči po pozebah v 2016 in 2017, denarna pomoč tudi za prizadete po suši in čebelarje

Po škodah, ki jih je mogoče zavarovati in za katere se sofinancira zavarovalne premije iz proračuna MKGP, ni možna državna pomoč po Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah. Ker pa sta zlasti sadjarstvo in vinogradništvo utrpeli katastrofalno škodo po spomladanski pozebi v zadnjih dveh letih, ki sta odnesli glavnino pridelka (pri jablanah je bil izpad pridelka celo 80 %), je bila pomoč države nujna, saj je izpad dveh zaporednih letin in s tem dohodka ogrozil obstoj številnih specializiranih sadjarskih in vinogradniških kmetijskih gospodarstev.

MKGP je zato pripravilo poseben interventni zakon v letu 2016, ki je omogočil finančno pomoč najbolj prizadetim sadjarjem in vinogradnikom iz proračunske rezerve v višini 3,5 mio evrov, in drugi interventni zakon v letu 2017, ki je zagotovil 7 mio pomoči iz proračunske rezerve za pomoč po lanski pozebi. Interventna zakona sta zagotovila še znižanje ali odpis najemnin za prizadete površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, znižanje ali odpis socialnih prispevkov ter možnost dokupa grozdja ali sadja kmetijam, ki se ukvarjajo s predelavo.

Pomembno pomoč za premoščanje likvidnostnih težav sadjarjev in vinogradnikov predstavljajo brezobrestni krediti (obresti financira MKGP) za obratna sredstva ter ugodni krediti za reprogramiranje investicijskih kreditov, oboje z možnostjo odloga začetka odplačevanja in daljšo ročnostjo. Ugodni krediti bodo na voljo pri Skladu za regionalni razvoj v Ribnici (razpis v decembru 2017 in januarju 2018).

Pomagali smo tudi čebelarjem in jim za kritje izpada pridelka medu v decembru že izplačali   520.548 evrov. Pomoči bodo deležna tudi kmetijska gospodarstva, ki so utrpela več kot 30% izpad pridelka po lanski suši; višino pomoči bo na podlagi programa, ki ga bo pripravilo ministrstvo, določila vlada.

Program razvoja podeželja podpira naložbe v prilagoditev podnebnim spremembam, po novem tudi višje sofinanciranje teh naložb

Še bolj kot kratkoročni ukrepi pomoči prizadetim kmetijam pa so pomembni ukrepi za preprečevanje škod. Iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 in 2014-2020 smo podprli 391 investicij v protitočne mreže v višini 6,2 mio evrov. Konec leta 2017 je bilo tako z mrežami proti toči pokritih že 1243 ha intenzivnih sadovnjakov in 6 ha jagod. V istem obdobju smo iz Programa razvoja podeželja podprli 382 naložb v namakalno opremo na kmetijskih gospodarstvih v skupni višini 3,3 mio ter 9 naložb v posodobitev ali izgradnjo namakalnih sistemov, v katere je bilo vključenih 2150 ha kmetijskih zemljišč in izplačanih 9 mio evrov nepovratnih sredstev.

Da bi kmetije spodbudili k investicijam v namakalne sisteme, protitočne mreže, oroševalne sisteme proti pozebi ter v rastlinjake, smo s spremembo Programa razvoja podeželja omogočili za 20 odstotnih točk višjo stopnjo sofinanciranje teh investicij, kot velja za druge naložbe v kmetijska gospodarstva. Tako bo v marcu objavljen javni razpis, na katerem bo mogoče pridobiti do 70%, za mlade kmete pa do 75% sofinanciranje teh naložb.

Namakanje je ključno za zagotavljanje stabilne pridelave hrane

Za odpravo in preprečevanje vse pogostejših suš sta bila lani avgusta sprejeta tudi Načrt namakanja do leta 2023 in Program namakanja do leta 2023, ki določata predlog območij, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo in dostopnost vodnega vira za namakanje. Do leta 2023 se tako predvideva izgradnja 2467 ha in tehnološka posodobitev 1273 ha namakalnih sistemov z več uporabniki ter izgradnja 348 ha individualnih namakalnih sistemov.

Z nedavno sprejeto spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih smo omogočili obnovo ali izgradnjo državnih vodnih zadrževalnikov iz sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in tako med drugim omogočili obnovo največjega vodnega zadrževalnika Vogrščka, ki je prepotreben za kmetijstvo v Vipavski dolini.

Obvladovanje podnebnih sprememb je učinkovitejše v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi

Investicije v izgradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov z več uporabniki prevzemajo občine, ki lahko za te investicije pridobijo 100% financiranje iz Programa razvoja podeželja, vključno z DDV, če si ga ne morejo poračunati. Če imajo lokalne skupnosti interes, lahko v upravljanje in obnovo prevzamejo tudi namakalne sisteme, ki so v lasti države. Tak namen je na primer nedavno izrazilo 5 občin na področju namakalnega sistema Vogršček, s katerimi je bil sklenjen dogovor, da MKGP in MOP zagotovita sredstva in izvedbo obnove zadrževalnika, občine pa bodo namakalni sistem obnovile in v nadaljevanju tudi zagotavljale njegovo vzdrževanje.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi MKGP izvaja tudi aktivno obrambo proti toči s sofinanciranjem letalske obrambe (posipavanjem točonosnih oblakov) na območju SV Slovenije. V letu 2017 je za letalsko obrambo MKGP zagotovilo 57.000 evrov, občine z branjenega območja pa 89.000 evrov.

Nekatere občine kmetom pomagajo tudi pri zavarovalnih premijah in jih sofinancirajo, poleg MKGP, do skupne najvišje možne stopnje pomoči, ki po evropskih predpisih znaša 65%.

Prilagoditve pa morajo biti tudi pri kmetu – v tehnologiji in sortimentu

Za prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam pa so potrebne tudi prilagoditve in inovacije v tehnologiji pridelave, sortimentu, rajonizaciji in podobno. Te spremembe mora narediti kmet sam. Ministrstvo jih pri tem podpira skozi kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrep sodelovanje v Programu razvoja podeželja, posredno pa tudi skozi tehnološka navodila in program javne službe kmetijskega svetovanja.

S promocijo lokalne hrane prispevamo k blažitvi podnebnih sprememb

Da bo sporočilo zaokroženo, je treba povedati, da kmetijski sektor nosi odgovornost tudi pri blažitvi podnebnih sprememb, saj kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 10% vseh izpustov toplogrednih plinov. Ministrstvo zato pri kmetijskih subvencijah spodbuja in daje prednost tehnologijam, ki izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo. Podpiramo tudi kratke dobavne verige s hrano, z manj izpustov zaradi transporta, hlajenja in obdelave živil.

Zato naj bo moja zaključna misel, da pomemben korak k zmanjševanju podnebnih sprememb lahko naredimo tudi potrošniki, če dajemo prednost sveži, sezonski, lokalni hrani.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja