Fajon: Poročilo slovensko-italijanskih odnosov ostaja ključnega pomena za razumevanje zgodovine
Zunanja ministrica Tanja Fajon je na Fakulteti za družbene vede nagovorila udeležence okrogle mize ob priložnosti ponatisa knjige Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956, poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Poudarila je njegov ključen pomen za obojestransko razumevanje kompleksnih poglavij zgodovine odnosov med državama.
11. marec 2026 | STA
Ministrica je poudarila je pomen poročila, ki je ključnega pomena za obojestransko razumevanje kompleksnih poglavij zgodovine odnosov med narodoma in državama, so sporočili iz zunanjega ministrstva. Fajon je uvodoma spomnila, da je bilo poročilo v Sloveniji prvič objavljeno leta 2001. »Izsledki so plod večletnega skupnega strokovnega dela slovenskih in italijanskih raziskovalcev, ki so avtonomno in celovito proučevali vse vidike naših dvostranskih odnosov in prišli do skupnih zaključkov,« je dejala. Opozorila je, da medtem ko v Sloveniji obeležujemo izid ponatisa poročila, v Italiji to še ni doživelo prve uradne izdaje.
Glede dvostranskih odnosov z Italijo je dejala, da je vodilo Slovenije v odnosih razvoj dobrososedskih odnosov, a da hkrati med slovenskimi prednostnimi nalogami ostajata zaščita nacionalnih interesov in skrb za pravice slovenske narodne skupnosti. »Veseli me, da so nekoč sporna obmejna območja postala prostor inovativnega povezovanja – Evropska prestolnica kulture EPK 2025 Nove Gorice in Gorice je pokazala, da je s pogledom čez mejo in povezovanjem preko kulture mogoče uspešno izničiti marsikatero slepo pego medsebojnega nepoznavanja in prezrtosti,« je povedala.
Njenemu nagovoru je sledila okrogla miza, pred začetkom pa si je skupaj z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Giuseppejem Cavagno ogledala razstavo Sosedske sorodnosti v Cankarjevem domu, ki odkriva dragocene vzporednice med obema kulturama in narodoma. To je izkoristila tudi za pogovor o predlogu zmanjšanja števila ravnateljstva šol s slovenskim učnim jezikom in aktualni tematiki manjšinskega šolstva v Furlaniji – Julijski krajini, ki je nepogrešljivo za ohranjanje jezika in identitete slovenske manjšine v Italiji.
»Vsakršni posegi v mrežo slovenskih šol v Italiji, ki bi pomenili njeno krčenje, so nedopustni. Vsi ukrepi na tem področju morajo biti skrbno pretehtani in usklajeni s slovensko manjšino. Potrebno je upoštevati, da so slovenske šole v Italiji več kot izobraževalne ustanove, so tudi nosilke ključnih funkcij za ohranjanje jezika, kulture in skupnostnega življenja slovenske manjšine v Italiji,« je še dejala Fajon.















