Prispevki

Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame

V Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka mag. Petra Culetto, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor in arhitekt Tine Tribušon.

Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča

Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.

Mag. Petra Culleto, državna sekretarka: »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo.«

Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.

Novela medijskega zakona v javni razpravi

Ministrstvo za kulturo je predstavilo predlog novele zakona o medijih ter ga poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je vodila ekipo na ministrstvu pri pravi novele, vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

”Novela temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Pomemben kriterij prepoznavanja medijev je uredniška odgovornost,” je izpostavila Kerševan Smokvina.

Zakonski predlog prinaša tudi sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.

Nova medijska zakonodaja

Nova medijska zakonodaja je pripravljena z vizijo, da v Sloveniji ustvarimo odprt, raznolik in vzdržen medijski prostor za krepitev neodvisnosti medijev in zaupanje ljudi vanje.

Poznič za STA: Tri glavne točke letos kulturni evro, nacionalni program in mediji

Minister za kulturo Zoran Poznič je po treh mesecih na položaju za STA podal glavne točke, ki jih namerava z ekipo uresničiti do konca leta. Tik pred sprejemom na vladi je t.i. zakon o kulturnem evru s 122 milijoni dodatnih sredstev za kulturo v naslednjih osmih letih, tik pred javno obravnavo so spremembe zakona o medijih, pripravlja se nov NPK.

Ob nastopu položaja ste napovedali, da boste nadaljevali delo, začrtano v tem mandatu. Ste lahko bolj konkretni, kaj?

Vse tisto, kar je bila koalicijska zaveza pri nastopu sedanje vlade prejšnje leto, kar je nujno postoriti na področju umestitve kulture in umetnosti znova na mesto, ki ji znotraj slovenske družbe pripada, se je v resnici takrat začelo. In meni se zdi pomembno, da to politiko peljemo v začrtano smer, nadgradimo z izzivi sodobnosti, predvsem kar se tiče digitalizacije, virtualizacije tistega, čemur danes rečemo humanizacija tehnologije. Se pravi, da v kulturno polje umestimo vse, kar si danes predstavljamo pod pojmom nove tehnologije.

Ena vaših prvih nalog bo verjetno novi nacionalni program za kulturo (NPK), delavnice na to temo ste že začeli. Dejali ste tudi, da bo treba oblikovati takšnega, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Kakšne izzive zaznavate?

Če govorimo o NPK, ne smemo pozabiti, da je to temeljni dokument, ki ga neka družba, kot je naša, mora izvesti vsakih toliko let. V njem so glavne strategije razvoja delovanja na tako širokem polju, kot je kultura, kar je za skupnost nujno potrebno. Seveda se družbene razmere tako hitro menjajo, da je zelo težko obstati na mestu, ampak je potrebno znova in znova premisliti, kam in kako naprej. NPK ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala. In kot jo mi vidimo, naj bi se z novimi tehnologijami umeščala v sam vrh tistega, kar lahko ena skupnost, kot je država, priskrbi.

Omenil sem že digitalizacijo, v mislih imam tudi nov odnos med državo in samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami ter nove načine prezentacije kulturne dediščine, vsega tega zakladja, ki ga kot narod premoremo. Mislim, da smo že na dobri poti, odprli smo široko debato, nabor strokovnih in tudi laičnih mnenj je ogromen. Čez poletje si bomo vzeli čas, da vse to uskladimo in iz vsega nabora idej iznedrimo tisto, kar je najbolj žlahtno in po strokovnem mnenju sodi v takšen dokument. Ne vidim težav, da ne bi naredili dokumenta, ki bo vzpostavil temelje tistemu, kar počnemo ne le na ministrstvu, ampak vsi mi, vsaj za srednjeročno obdobje.

Pri oblikovanju novega NPK ste napovedali transparentnost in vključenost vseh deležnikov, prva delavnica je bila tako posvečena novim oblikam sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem. Kako bi vsi ti lahko sodelovali, kje so po vašem mnenju možnosti za to?

Delavnice so namenjene ravno temu, da vsi ti akterji kulturnega življenja, kot najbolj izkušeni praktiki z različnih področij, predlagajo, kako vidijo izboljšanje načinov sodelovanja, sobivanja, financiranja in še kaj drugega. Predvsem je novi NPK namenjen strateškemu razmisleku, ki pa mora biti in je strokoven, kam ves ta nabor sodelovanja pripelje – v neko visoko kakovost skozi širok nabor vsebin, avtorjev, kreativnih del itd.

V Trbovljah ste si prizadevali za povezovanje kreativnega potenciala ožje in širše skupnosti. Ali nameravate to preslikati na državno raven?

Preslikava v resnici ni možna, receptov, kako do tega priti, ni, so samo načini vodenja, sugeriranja, kako do teh rezultatov pridejo različni subjekti in dejavniki sami. Je pa treba ves ta nabor usmeriti v en naboj, ki bo našo skupnost predstavljal tudi navzven. Nov NPK ni namenjen le temu, kaj bomo mi počeli sami s seboj, ampak tudi vsem novim izzivom, kot je kulturna diplomacija ali kulturna industrija kot trenutno ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, kako naj se z novimi sredstvi tudi kultura in predvsem vizualna umetnost umesti v Industrijo 4.0, kje so prečne možnosti sodelovanja na bolj vsebinski ravni z izobraževanjem in slovensko znanostjo. Izzivov je veliko in sodobna družba odgovorov na ta vprašanja ne zahteva, vzpostavlja pa te probleme. Odgovore bomo iskali skozi delo po principu, da je važna pot, ne cilj.

Morebitni zgledi iz tujine?

Pri tako maloštevilčni skupnosti, kot smo mi, pri tako posebnem statutu, kot ga ima slovenska kultura, je zelo težko iskati vzore v tujini. Na kulturnem področju vzorov po mojem mnenju v resnici ni. Sami moramo iznajti poti in rešitve, ki so najbolj primerne našim specifikam, vse tisto, ki na psihološki matrici osmišlja neko skupnost, narod, ki ve, od kod prihaja, ki se zaveda tega, kaj je, predvsem pa točno ve, kam hoče priti.

Če od splošnega preideva k bolj konkretnemu. Nevladniki so vas nedavno opozorili, da se stvari premikajo (pre)počasi, želeli so pojasnila glede rebalansa proračuna za letošnje leto in načinov razdeljevanja sredstev ter glede evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ministrstva. Lahko pojasnite, kako so se ali se še bodo sredstva razdeljevala?

Tudi sam si želim, da bi vsi procesi, ki smo jih sprožili z mojo nastavitvijo, stekli veliko hitreje, ampak včasih so birokratske poti (pre)počasne. To, kar ste izpostavili, je trenutno v fokusu vsega našega interesa. Tako da smo začeli prenovo razpisov, da jih poenotimo, digitaliziramo, kar je velik zalogaj tudi na strokovni in izvedbeni ravni. Naša zaveza je, da to postorimo do konca leta. Ob koncu tega pričakujem, da se bo sprostilo veliko kreativnih sil tudi na ministrstvu, ker zdaj veliko ljudi opravlja samo birokratska dela. Tako da bomo sistem posodobili, ga pospešili glede na razmere zunaj.

Kar pa se tiče rebalansa proračuna: od dodatnih 30 milijonov evrov je za kulturo ostalo nekaj več kot pet milijonov, vse ostalo je šlo v sistem povečanja plač in vseh prispevkov zaposlenih v kulturi v celotni državi. Dodatnih 1,8 milijona evrov smo zagotovili tudi za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture, dodatnih 800.000 za nevladne organizacije. V kratkem bomo objavili javni poziv za 300.000 evrov za nevladne organizacije, kar je bil naš dolg, tako da skušamo po naših možnostih skrbeti za ta področja. Morate pa razumeti, da je tudi ministrstvo za kulturo včasih nekakšen benjamin v konstelaciji zvezd na začetku 21. stoletja v sodobni evropski družbi, tako da nekateri nas vsi pošiljajo na tržišče, nekateri nas ne razumejo, kaj hočemo. Mislim pa, da bomo vse to postorili v splošno zadovoljstvo.

Bo omenjena prenova segla tudi do sestave komisij, kar je napovedoval že vaš predhodnik?

Večina razpisov je za letošnje leto končanih, ker pa bo celotno polje razpisov drugačno, bo to zahtevalo tudi nove strokovnjake, ki bodo o tem odločali. Če gre za prenovo, gre za popolno prenovo.

Ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ste napovedali ob nastopu mandata. A kako?

Tega smo se že lotili in smo že globoko v debatah. To je področje, ki zahteva veliko pogajanj in usklajevanj z drugimi ministrstvi, npr. z ministrstvom za javno upravo, kjer pa procesi, kot sem že nakazal, tečejo počasi. Vendar mislim, da se bližamo skupni rešitvi, ki bo zadovoljila tako proračun kot vse tiste, ki se jih ureditev tega razmerja in odnosov tiče.

Tu gre verjetno tudi za delovno zakonodajo?

Seveda, gre za cel nabor nujnih prilagoditev in včasih tudi sprememb.

Med vladnimi gradivi se je pred dnevi zašel predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru, ki predvideva dobrih 122 milijonov za kulturo do leta 2026. Je to realna možnost? Kje bi zagotovili sredstva?

Seveda je realna možnost, sredstva gredo iz integralnega proračuna. Za prihodnje leto je namenjenih nekaj več kot devet milijonov, potem pa progresivno vsako leto nekoliko več. To je koalicijska zaobljuba, zakon je na strokovni ravni medresorsko usklajen, pravkar pa poteka ponovna seznanitev koalicijskih partnerjev s predlogom zakona.

Predlog zakona na prvo mesto postavlja varstvo kulturnih spomenikov, potem urejanje prostorskih pogojev in opreme za javne zavode, ljubiteljsko in mladinsko kulturo, knjižnice. Kje pa bodo sredstva za programe?

Ta zakon ni namenjen tekočemu delovanju ministrstva, ki ima svoj stalni proračun. To je, kot mu rečem v šali, gasilski zakon, namenjen je vsem tistim področjem, ki so bila zadnjih deset let popolnoma zanemarjena in se ponekod skorajda podirajo strehe nad glavo. To je zakon, ki bo omogočil preživetje zgradbam, v novih tehnoloških razmerah boljše delovanje mreže slovenskih knjižnic, tudi večji odkup sodobnih umetniških del, hitrejšo digitalizacijo in restavracijo naše filmske dediščine itd. Programi ministrstva tečejo neodvisno od tega zakona, poleg tega ne bi rekel, da ostane malo denarja za program. Če se ozremo naokoli in začutimo vso to kulturno ponudbo ne le v Ljubljani, ampak po vsej državi, potem temu ni tako. Se pa po dolgih letih proračun znova šele približuje dvema odstotkoma državnega proračuna, kar je že bilo pred 12 leti. Zdaj pa je naše poslanstvo, da se prihodnja leta, vsaj dokler je gospodarska konjuktura, sredstva še povečajo in omogočijo boljše in še bolj kakovostne programe.

Kaj še načrtujete na zakonodajnem področju?

Tretja najbolj pomembna točka letos, poleg novega NPK in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe, je posodobljena medijska zakonodaja, ki bo konec meseca šla v dvomesečno javno razpravo. Doslej smo opravili posvetovalne razgovore z vsemi glavnimi akterji na tem področju, od novinarskih združenj do distributerjev. Intenca tega zakona ni kaznovanje, ampak odpravljanje administrativnih ovir, krepitev samoregulacije ter da oplemenitimo in opolnomočimo novinarski ceh nasploh. Novinar kot poklic je v naši družbi preslabo ovrednoten, tako da se predvideva dodatna sredstva iz integralnega proračuna, ki bodo omogočila ohranjanje delovnih mest, štipendiranje, financiranje raziskovalnih novinarskih projektov itd. Statusi bodo veliko bolj prožni, več bo odprtih vrat in veliko več odgovornosti. Ta medijska zakonodaja bo po našem mnenju sodobna in odprta do vseh hitrih sprememb na področju tehnologije, ki prodirajo v medijsko sfero. Računamo, da bo predlog šel v proceduro jeseni.

In za konec: kako je trenutno z odnosi na ministrstvu?

Lahko bi rekel, da zelo dobro. Po stanju, na katerega sem naletel pred tremi meseci, je prišlo do sprememb, pogovorov, poskusov, da se stvari uredijo. Mislim, da je klima veliko boljša. Glavni problem sem videl v tem, da ni bilo dovolj komunikacije ne le na medčloveški, tudi na strokovni ravni. Zatečeno stanje je nastajalo več kot deset let, mi pa skušamo celoten ustroj navznoter prilagoditi sodobnim razmeram, da bomo lahko čuvaj vsega tistega, kar smo bili, in servis vseh tistih, ki čakajo na našo pomoč. Skupaj lahko potem gradimo nove odnose, nove kreacije in novo dodano vrednost v slovenski kulturi 21. stoletja.

Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA).

Kulturni minister Poznič prevzel posle od ministra Pikala na resorju za kulturo

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič, ki ga je DZ potrdil za novega ministra, je na ministrstvu za kulturo prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji v.d. ministra za kulturo dr. Jerneja Pikala. Kot je povedal Poznič po primopredaji, je nalog veliko. “Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej,” je dodal novi kulturni minister.

Minister Poznič se je ministru Pikalu zahvalil za dobrodošlico. Kot je dejal, bodo na ministrstvu za kulturo po dolgem času končno pričeli z delom. Da se res podrobno seznani z vsem, kar se dogaja, bo potreboval, kot je dejal Poznič, “kar še nekaj časa, pa vendar ne tako veliko”. Zato bo na vsa globlja, vsebinska vprašanja lahko odgovoril šele čez nekaj časa. Poznič se je tudi zahvalil Pikalu, da je skrbel za kulturno ministrstvo. “Sedaj upam, da bomo vajeti kar trdno prijeli v roke in gremo naprej,” je sklenil Poznič.

Pikalo je povedal, da ste se z ministrom Pozničem seznanila z odprtimi težavami na ministrstvu za kulturo. Poznič je bil, kot je bilo vidno tudi na zaslišanju, že pred tem zelo dobro informiran o vseh izzivih, ki ga čakajo na tem resorju, je povedal Pikalo in dodal, da mu tako ne preostane drugega, kot da mu zaželi dobro delo. Izrazil je veselje, da ravno Poznič prevzema vodenje tega resorja, saj bo znal po njegovem prepričanju izjemno dobro opravljati to delo. Pozniču je zaželel “vse dobro in pa predvsem veliko sreče”.

Poznič je na mestu ministra za kulturo nasledil Dejana Prešička, ki je z mesta ministra odstopil konec januarja. Za novega ministra smo v SD predlagali Pozniča zato, ker je želel po Prešičkovem odstopu nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Na funkcijo je prišel z mesta direktorja javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje.

Poznič je kot svoje prioritete izpostavil pripravo nekaterih zakonov, pri čemer je navedel “lex kulturni evro, lex medije in nov nacionalni program za kulturo”. Izrazil je upanje, da mu bodo priložnost dali tudi akterji v kulturi, glede odnosov na ministrstvu pa, da bo zgodbe o skrhanem zaupanju zamenjala prizadevnost. Do zdaj je znano ime ene državne sekretarke, to je Tanja Kerševan Smokvina, ki je strokovnjakinja za medije.

Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra

Socialni demokrati za novega ministra za kulturo predlagamo mag. Zorana Pozniča, aktualnega direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Predlog kandidature smo danes že posredovali predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu. Verjamemo, da je kandidat za ministra Zoran Poznič dober izbor in bo kulturnemu resorju dal nov zagon, ki ga ta potrebuje. Ob tem tudi že najavljamo, da bomo za državno sekretarko na kulturnem resorju predlagali dr. Tanjo Kerševan Smokvina, pogovori s kandidati za drugo sekretarsko mesto pa še potekajo in bodo zaključeni do imenovanja novega ministra.

Vodstvo Socialnih demokratov je takoj po odstopu kulturnega ministra zelo intenzivno vodilo pogovore z več kandidatkami in kandidati za novega ministra. Za SD je kultura izjemno pomembna, zato smo se odločali med osebami, ki imajo dobre strokovne reference na področjih svojega dosedanjega delovanja, izkušnje iz vodenja, nekateri tudi politične izkušnje, predvsem pa, da zelo dobro razumejo pomen kulture v družbi.

Socialni demokrati iskreno želimo, da bi nova vodstvena ekipa lahko čim hitreje začela z delom na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili zastavljeni dobri projekti in ob tem tudi zagotovljena sredstva v proračunu že v času ministra Dejana Prešička. Socialni demokrati menimo, da je Ministrstvo za kulturo prepomemben resor, da bi projekti zastali, zato želimo, da bodo zastavljene zadeve čim prej stekle naprej, v korist kulture in kulturnikov.

Mag. Zoran Poznič je rojen leta 1959 v Trbovljah. Po zaključeni Osnovi šoli v Trbovljah je zaključil Srednjo šolo tiska in papirja (1979) in Srednjo šolo za logistiko (2003). Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo, leta 2010 je na tej isti akademiji magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo nosi naslov »Socialna struktura videa«. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij, ipd.

Od leta 2008 je direktor Delavskega doma Trbovlje, od leta 2017 pa podpredsednik Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 2006 je imel več mednarodnih in nacionalnih razstav. Za svoje delo je leta 2012 prejel Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje, leta 2016 in 2017 Srebrni znak za inovacije, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, leta 2018 pa nagrado Slovenske turistične organizacije za svoje delo Virtualni poligon Luknja v prihodnost.

Dr. Tanja Kerševan Smokvina je rojena leta 1973 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani srednji šoli NSC Nova Gorica (danes Gimnazija Nova Gorica) se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, na kateri je leta 1998 diplomirala z diplomskim delom z naslovom Koncentracija medijskega lastništva: primer slovenskih komercialnih televizij. Leta 2007 je na Fakulteti za družbene vede magistrirala, leta 2014 pa doktorirala z doktorsko disertacijo Diskurzi medijske politike Evropske unije: primer direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Med študijem je kot novinarka sodelovala pri časopisni hiši Delo, leta 1998 se je zaposlila na Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije. Leta 2001 je postala vodja monitoringa na AKOS-u. Zadnjih pet let zaposlitve na AKOS-u pa je bila svetovalka direktorja AKOS. To funkcijo je opravljala do leta 2016, ko se je odločila, da »odide na svoje«. Postala je samostojna raziskovalka in mednarodna svetovalka s področja medijev in medijske regulacije. Od leta 2016 kot gostujoča predavateljica predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, od leta 2018 pa je pridružena partnerica Mednarodne svetovalne družbe Wagner-Hatfield.