»Strategija pametne specializacije je pogoj za črpanje sredstev evropske kohezijske politike, ki so vezana na zasledovanje cilja ‘Pametna Evropa’. Na razpolago imamo tudi druge vire in priložnosti, a so ta bodisi precej skromnejša ali pa manj gotova. Zato je ključno, da do konca leta zapremo programske dokumente evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027,« je bil jasen Koprivc.

Ob tem je izpostavil, da je Sporazum o partnerstvu z Evropsko komisijo že podpisan, po njegovih besedah bo kmalu zaprt tudi Program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, Evropski komisija pa mora še potrditi slovensko Strategijo pametne specializacije. »Strategijo bomo zaprli in tako nadaljevali uspešno zgodbo predhodnice S4, ki je bila v preteklosti prepoznana kot ena najboljših v EU. Slovenska Strategija pametne specializacije (S5) namreč opredeljuje področja, na katerih ima naša država razvojne primerjalne prednosti in potenciale, ki jih moramo znati izkoristiti s sredstvi, ki so nam na voljo«, je dodal.

Po besedah Koprivca je prav na podlagi aktivnosti pametne specializacije nastalo devet strateško-razvojnih inovacijskih partnerstev, tako imenovanih SRIP-ov, s katerimi je Slovenija uvedla nov model razvojnega sodelovanja, kjer se srečujejo ključni inovacijski deležniki.

»Brez sodelovanja v današnjem svetu, gospodarstvu in družbi nasploh ni mogoč večji napredek. To je že stara modrost, lepo ubesedena v slovenskem pregovoru: ‘več glav več ve’. Prav področje inovacij, raziskav in razvoja je ob širokem sodelovanju, domačem in mednarodnem ter med različnimi partnerji in deležniki, lahko bistveno uspešnejše,« je za konec še povedal Koprivc.