»Na današnjem srečanju s predstavniki EBU sem ponovil svoje neomajno stališče, da Izraelu zaradi grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in nesorazmerne agresije na Gazo ne bi smeli dovoliti nastopa na letošnji Evroviziji.

Gre namreč za največje glasbeno tekmovanje v Evropi, ki s skorajda 70-letno tradicijo pred televizijske ekrane privabi veliko število evropskega in svetovnega gledalstva – po zadnjih podatkih EBU si je pesem Evrovizije to leto ogledalo kar 160 milijonov ljudi!

Zato ima EBU še toliko večjo odgovornost, da je dosleden pri svojih odločitvah, ki nemalokrat posegajo na polje politike.

Spomnimo, EBU je s tekmovanja Evrovizije leta 2022 že suspendiral Rusijo, še poprej, leta 1992, pa ZR Jugoslavijo, tega pa ni storil za Izrael, kar nas je zahtevalo tudi 25 poslank in poslancev Evropskega parlamenta v uradnem pozivu.

S tem se je EBU povsem politično indoktriniral ter negiral lastne trditve, da deluje apolitično in nepristransko. Ob tem pa težav z letošnjo Evrovizijo še ni bilo konec, z diskvalifikacijo nizozemskega predstavnika ter prepovedjo zastav EU se je EBU arbitrarno odločil usmerjati tok festivala, ob še danes ne povsem pojasnjenih razlogih, s čimer je še podkrepil razprave o politični motiviranosti svojih odločitev.

Po vsej Evropski uniji se je tako sprožilo nemalo vprašanj, ponekod tudi val ogorčenja in napovedi nesodelovanja na tem glasbenem festivalu, katerega namen bi moral biti ravno v združevanju vrednot sodelovanja in spoštovanja.

Ni nepomembno, da glasbeno tekmovanje Evrovizije neposredno ali subtilno v svet pošilja pomembna sporočila, tudi o drži pomembnih institucij kot je EBU, ki je zamudil priložnost, da bi z izločitvijo Izraela več kot stomilijonskemu gledalstvu in poslušalstvu poslal sporočilo miru in nenasilja, namesto, da tega odkrito tolerira.

Moje razočaranje nad EBU in njegove odločitve je veliko. Predstavnikom EBU sem tako jasno povedal moja ter verjamem, da pričakovanja milijonov Evropejk in Evropejcev. Da je povsem nedopustno, da se Evrovizija sprevrže v politično propagando tistih, ki zanikajo temeljne civilizacijske postulate ter molčijo ob grobem kršenju mednarodnega prava.

Zato bom v mesecih pred Evrovizijo 2025 pozval, da se na ravni Evropskega parlamenta opravi razprava o odgovornosti EBU pri sprejemanju političnih odločitev, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU. S svojimi zadnjimi odločitvami EBU namreč ni zajedel samo v izjemno tradicijo Evrovizije, temveč je legitimiral dejanja, ki bi jim morala EU že davno pokazati rdeč karton, pa tega, z redkimi izjemami, ni storila.«