Marko Koprivc z vrsto vprašanj o poteku izobraževanja in mature v času epidemije
Poslanec SD mag. Marko Koprivc je ministrici za izobraževanje naslovil poslansko vprašanje o izobraževanju v času epidemije. Ministrico opozarja na razlike v kakovosti izobraževanja zaradi različnih socialnih dejavnikov, s tem pa na neenakovreden in neenakopraven položaj učencev in dijakov. V pobudi Koprivc podpira nujno prilagoditev v izvedbi letošnji mature, hkrati pa ga zanima, kako bo s sproščanjem ukrepov tudi v vrtcih in šolah.
Od 16. marca 2020 so v Sloveniji zaprte vse šole in vrtci. Pouk na daljavo tako poteka že 5 tednov. To mnogim staršem in otrokom predstavlja izziv, nekaterim pa tudi neprijetnosti in celo stiske. Zadnje čase se v medijih pojavljajo pisma staršev, ki opozarjajo na pomanjkljivosti pouka na daljavo. Opozarjajo tudi, da ni vse tako rožnato, kot to včasih rada za medije pove ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Na začetku so starši in otroci potrebovali kar nekaj časa, da so se pripravili na pouk na daljavo. Tisti, ki so lahko, so morali kupiti kak dodaten, ali novejši računalnik, tiskalnik, naložiti ustrezno programsko opremo in se naučiti veščin uporabe spletnih vizualnih komunikacijskih orodij. Glede na to, da pouk na daljavo poteka že precej časa, so starši vse bolj utrujeni, učencem pa počasi kopni motivacija.
Mag. Marko Koprivc je prepričan, da je »sistem pouka na daljavo izrazito nepravičen do tistih otrok, ki živijo v slabših socialnih razmerah. V javnih šolah imajo vsi učenci enake pogoje za izobraževanje, žal pa ti pogoji več niso enaki, ko se izobražujejo na domu. Zato učenci med epidemijo še zdaleč niso vsi v enakovrednem in enakopravnem položaju.« Nekatere družine ob začetku epidemije doma niso imele računalnika, ki je osnova za učenje od doma, niti si ga niso mogle privoščiti. Ministrstvo je sicer za te učence nabavilo računalnike, vendar bi naj po podatkih Anite Ogulin, predsednice Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, na računalnike 18. marca, torej mesec dni po začetku epidemije, še vedno čakalo še vsaj 80 dijakov.
Prav tako so učenci, ki živijo v manjših stanovanjih in nimajo svoje sobe, v bistveno slabšem položaju od tistih, ki živijo v večjih stanovanjih in imajo svojo sobo, da lahko v miru opravljajo svoje šolske obveznosti. V bistveno slabšem položaju so tudi tisti otroci, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah, kjer so odnosi slabi ali pa je v družinah prisotno celo nasilje. Nekateri od teh otrokov so se zato umaknili iz družin in bivali v dijaških in študentskih domovih, zdaj pa jim je tudi to onemogočeno in morajo bivati doma.
»Še posebej zaskrbljujoče je poročilo šol, da z nekaterimi učenci in njihovimi starši v vsem času epidemije sploh niso navezale stika, saj so ti neodzivni. Kako bodo ti učenci sploh lahko izdelali razred in nadoknadili učno snov? Glede na to, da je osnovnošolsko šolanje obvezno, je zato tudi na mestu vprašanje, kakšne posledice bodo doletele te starše,« poudarja Koprivc.
Posebej težko je v teh razmerah tistim otrokom, ki imajo specifične učne težave in jih je težko motivirati za delo. Njihovi starši opozarjajo, da velik problem predstavlja razumevanje pisnih navodil, ki jih prejemajo od učiteljev. Nekatera so sicer jasna, kratka in strukturirana, spet druga pa so zgoščena v daljših besedilih, tako, da jih je težje izluščiti. Veliko staršev dela tudi od doma, zato zelo težko usklajujejo vse obveznosti, saj porabijo izjemno veliko časa, da svojim otrokom pomagajo pri učenju in nalogah.
Poslanec SD mag. Marko Koprivc
Tako kot učenci pa tudi vsi učitelji nimajo enakih pogojev dela od doma. Učitelji opozarjajo na pomanjkljiva in premalo konkretna navodila, ki so jih dobili od Zavoda RS za šolstvo. Šole zato zelo različno, z različnimi pristopi in orodji izvajajo pouk na daljavo. Prav tako se šole različno in neusklajeno dogovarjajo, katere vsebine so npr. primerne za pouk na daljavo, katere vsebine so manj pomembne in jih lahko izpustijo, katere se bodo obravnavale v naslednjem šolskem letu, kakšen naj bo obseg učne snovi in podobno. Prav tako pogrešajo konkretna navodila za ocenjevanje.
V prejšnjem tednu je pristojna ministrica napovedala, da se bo matura v letošnjem letu kljub epidemiji izvedla in da se bodo otroci četrtih letnikov vrnili v šolske klopi. Strokovnjaki se načeloma strinjajo, da se matura opravi, vendar pa v prilagodljivi različici in pod posebnimi pogoji. Vrnitev v šolske klopi pa postavlja še kup vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti in terja en kup dodatnih ukrepov, ki jih je potrebno sprostiti, kot je recimo vprašanje javnega prevoza in bivanja v študentskih domovih. Zaskrbljujoče je, da se pristojna ministrica odmika odgovorom na ta vprašanja in da odklanja tudi povabila na soočenja v informativnih oddajah.
Dijaki Gimnazije Poljane so 17. aprila napisali odprto pismo, v katerem so predlagali konkretne ukrepe za izvedbo mature. Predlagajo, da se matura izvede po zgledu Avstrije tako, da se zmanjša število predmetov in da se opravi le pisni del izpita. Marko Koprivc opozarja, da »če bo matura izpeljana kot običajno, to ne bo pravično do vseh dijakov, saj učenci živijo v različnih okoljih in pogojih, eni v slabših, drugi v boljših.«
Navedene težave kažejo, da izobraževanje na daljavo nikakor ne more nadomestiti izobraževalnega procesa, ki se odvija v šolah, zato je po mnenju Marka Koprivca ključno, da ukrep pouka na daljavo ne traja dlje, kot je to nujno potrebno. Glede na to, da se ukrepi počasi sproščajo, proizvodna podjetja delajo, virusa pa med otroci na srečo praktično ni, se Koprivcu poraja vprašanje, ali so razlogi za zaprtje vrtcev in šol še upravičeni, predvsem pa, kako dolgo bodo še upravičeni?
Zato je ministrici za izobraževanje, znanost in šport postavil več konkretnih vprašanj. Zanima ga, s katerimi ukrepi se zagotovlja enake možnosti izobraževanja na daljavo vsem šolajočim se otrokom, in kako preprečiti, da otroci s slabšim socialnim stanjem v družini ne bodo v slabšem položaju. Povprašuje o podatkih o tem, ali imajo vsi učenci računalnik, s katerim lahko izvajajo pouk na daljavo in kako bodo dolgoročno poskrbeli za digitalizacijo šolstva. Zanima ga tudi, koliko je učencev, s katerimi šole v vsem času epidemije še niso vzpostavile nobenega stika ter kakšne bodo posledice za te učence in starše. Ministrico vprašuje, ali je že pripravljen model ocenjevanja in zaključevanja ocen v tem šolskem letu.
Postavlja tudi vprašanje o tem, kako bo s sprostitvijo javnih prevozov v šolo, z bivanjem v dijaških domovih in z razpoložljivostjo zaščitne opreme za vse šole. Ali menite, da so razlogi za zaprtje šol in vrtcev še upravičeni?
Končno Marko Koprivc pristojno ministrico vprašuje tudi, kaj so merila za ponovno odprtje šol, o možnih datumih odpiranja in načinu izvajanja pouka za tem.
Glede mature ga zanima, ali ministrica res meni, da se lahko matura v teh razmerah izvede pod običajnimi pogoji in zgolj s časovnim zamikom. ali pa je bolje podpreti in upoštevati predloge dijakov in prilagoditi maturo, da bodo rezultati letošnje mature res enakovredni rezultatom matur iz prejšnjih let.












