Opozicija: Svobodo in neodvisnost novinarskega dela je potrebno zaščititi
Na spletnih kanalih SD je danes potekal pogovor “Opozicija”, v katerem je Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD, gostila Radko Betchevo iz Evropske radiodifuzne zveze (EBU), novinarsko starešino Ervina Hladnika Milharčiča s časnika Dnevnik, Olafa Steenfadta iz organizacije Novinarjev brez meja ter članico kabineta evropske komisarke Vere Jurove, pristojne za medijsko krajino, Marie Frenay. Gostje so v svojem pogovoru naslovili sam temelj demokratične ureditve in delovanja demokratičnih sistemov, svobodno in neodvisno delovanje medijev v času epidemije, ki jo številne vlade izkoriščajo za vzpostavljanje nadzora nad novinarskim delom.
“Čeprav se včasih zdi, da je novinarstvo zelo varen poklic, je resnica ravno obratna. Kriza pa je je izgovor za vladna omejevanja svobode in neodvisnosti novinarskega dela. Še posebej v EU to lahko opazimo na Poljskem in Madžarskem, tudi Slovenija pa ni daleč od teh situacij in praks,” je pogovor in medias res otvorila Tanja Fajon. Poudarila je, da smo v Evropi in Sloveniji danes soočeni z manipulacijami, lažnimi novicami in celo odprtim, sovražnim diskurzom zoper javne medije in posamezne neodvisne in kritične novinarje.
Ervin Hladnik Milharčič je kot prvi panelist orisal stanje medijske krajine v Sloveniji v zadnjem mesecu. “Novinarji raziskujemo dejstva in pišemo o dejstvih. Na drugi strani so tisti, ki se pretvarjajo, da so novinarji in krojijo resnico in dejstva po svoji meri,” je postavil kot ključni okvir stanja v medijski krajini. “Ob tem se dogaja upravljalski poseg na vse medije, ki so kakorkoli povezani z državo in zato v dosegu roke oblasti. Zelo očiten primer je medij v lasti državnega Telekoma, kjer so bili nemudoma zamenjani urednik, spremenjena uredniška politika in izvedena sinhronizacija s politiko glavne vladne stranke. Izgleda, kot da je cilj vlade postati uredniški odbor vseh medijev v državi. Slednje jim, roko na srce, dobro uspeva,” je še dodal Hladnik Milharčič.
Radka Betcheva z Evropske radiodifuzne zveze je dodala, da zelo natančno spremljajo dogajanje na Radioteleviziji Slovenija. “Najprej opažamo, v tej krizi, kako zelo pomembna je vloga javnega medijskega servisa. Dviguje se gledanost, zaupanje ljudi v javni servis, ki opravlja izjemno delo, od izobraževalnih do informativnih programov. Vsi ti napori pa so podvrženi političnim pritiskom, zato smo reagirali in pripravili pisni odziv, v katerem izražamo zaskrbljenost nad političnimi pritiski. Odgovor slovenske vlade na platformi Sveta Evrope pa je bil za nas presenečenje.” Glede na trenutno stanje je zato poudarila, da moramo resnično podpreti javne medije, saj je to edini način, da lahko računamo na njihovo kvalitetno delo, ki mora biti, kot izhaja iz okvira razpravljalcev, svobodno in neodvisno.
Marie Frenay iz Evropske komisije, Olaf Steenfadt iz organizacije Novinarji brez meja, novinar Ervin Hladnik Milharčič in Radka Betcheva iz EBU med pogovorom Opozicija.
Odzive organizacije Novinarji brez meja je strnil Olaf Steenfadt, ki je opozoril, da so zaradi stanja v Sloveniji poslali dopis na številne slovenske in evropske institucije. “Povej mi, kakšna je tvoja medijska krajina in povedal ti bom, v kateri in kakšni državi živiš. Pritiski in omejevanje novinarskega dela običajno nakazujejo na degradacijo demokratičnih standardov in žal se to kaže tudi v Sloveniji. Pandemija je vse postavila v okolje stresnega testa, tudi novinarstvo, in kaže se, da ta stres prinaša najboljše in najslabše v ljudeh in pri oblasti. Žal nam ni potrebno potovati daleč, vse to se nam dogaja v EU. Slovenija ni izjema, dogajajo se kampanje in pritiski na novinarje. Na eni strani vidimo povpraševanje po zaupanja vrednih informacijah, zato vidimo novinarje, ki so v prvih vrstah za poročanje, na drugi strani pa se nam dogaja kolaps pogojev za delo novinarjev. Mnogi so ob povečanem povpraševanju dejansko pred bankrotom.”
Tanja Fajon je ob tem poudarila pričakovanje odločnih in ključnih odzivov Evropske komisije. Marie Frenay iz kabineta podpredsednice Evropske komisije, pristojne za medije, je zato v nadaljevanju potrdila, da so svobodni in neodvisni mediji ključni za demokracijo, prizadevanja vlad v boju proti COVID19 pa da ne smejo iti na račun novinarskega dela, varnosti in neodvisnosti. “Ko govorimo o Sloveniji, lahko potrdimo, da je Komisija kontaktirala slovenske oblasti v zvezi z opozorili, ki smo jih dobili,” je še potrdila v pogovoru, ter dodala, da dialog med komisijo in vlado poteka.
Ob opozorilu moderatorke, da je slovenska vlada na platformo Sveta Evrope poslala zelo problematičen dokument, za katerega celo Državni zbor, v katerem ima večino vladajoča koalicija, zahteva, da se nemudoma umakne, je Ervin Hladnik Milharčič povedal, da je situacija naravnost smešna. “Imamo vlado, kjer je vsaj polovica funkcionarjev, ki izhajajo iz bivše KPJ, in sedaj očitajo medijem, da so derivati bivšega sistema. Imate torej bivše komuniste, ki obtožujejo medije, da so bivši komunisti. Kot nekakšna slaba šala iz časa Stalinizma. Zato moramo predvsem spremljati vladne institucionalne odzive, kot je prevzemanje nadzora nad javnimi mediji in s tem nadzor nad informacijami. Če to postane neposredno nadzirano s strani politične stranke, izgubimo okolje za kritično poročanje. Na drugi strani imamo prakso, da se gospodarstvu grozi in se od subjektov zahteva umik oglasov v časopisih. In to jih prizadane. V EU smo vstopili, ker smo verjeli, da je EU garancija pred tovrstnimi vladami, to pa se je izkazalo za iluzijo. Lepo je sicer slišati izraze simpatij, a to še zdaleč ni dovolj. Je zgolj lepo, medtem ko oblast izkorišča vse oblastniške vzvode za napade na novinarstvo. V tej pandemiji je postalo jasno, da gre za enak fenomen kot pri varovanju okolja. Izenačuje se politično mnenje in strokovno stališče, ugotovitve znanosti. Novinarji pa ne moremo poročati o množici mnenj, ampak potrebujemo trdna, verodostojna in preverljiva dejstva in stališča. Zato je potrebno zaščititi poklic, ki se drži dejstev in poroča o njih. Hkrati pa mislim, da so bile v tem mesecu storjene vse napake, ki jih je bilo mogoče narediti. Naša naloga je zato ločiti politične strategije od profesionalnih mnenj in dejstev.“
Olaf Steenfadt je ob tem opozoril, da je morda največja težava, da v primeru urejanja medijske krajine za pristojnost držav članic EU zelo težko intervenira in to se kaže kot težava. Postavlja pa se vprašanje, kaj sploh je mogoče storiti, razen aktivacije 7. člena. Zato je ključna težava pojav samocenzure, ki je avtomatičen odziv novinarjev na okoliščine, predvsem okoliščino lastnika. Tu pa so še tehnološki prijemi za nadzor in omejevanje svobodnega novinarskega dela.
Po resnično poglobljeni in intenzivni razpravi je Tanja Fajon pogovor zaokrožila z mislijo, da je ta prinesel pomembne informacije ter izpostavila, da mora biti zaščita javnih medijev osnova delovanja, za katero je odgovorna politika. “Zaščita novinarjev je skupna odgovornost. Slovenija je žal dober primer vladnih napadov na novinarjev, zato sem hvaležna vsem, ki opozarjate na vrednote in kršitve. Obstaja paradoks, da si vlade številnih držav prizadevajo hkrati varovati in hkrati krniti svobodo in neodvisnost novinarskega dela.“
Povej svetu!
