Ena od najbolj očitnih – ter očitno najbolj dolgotrajnih – posledic epidemije je prepoved in omejitev javnih prireditev in zbiranj. Ne le turizem, ohromljeni so celi sektorji gospodarstva in družbe, kot so slovenska industrija srečanj, kreativne in kulturne industrije. Vse te ustvarjajo dogodke, od koncertov, razstav, festivalov, kongresov, konferenc, sejmov, prireditev.
Pandemija novega virusa tudi v prihodnje močno in dolgoročno vplivala na vse dejavnosti, vezane na različne oblike srečevanja ljudi. V panogah, vezanih na javne prireditve, je bilo ustvarjanje prihodkov onemogočeno že pred uradnim začetkom epidemije, saj je vlada že 7. marca 2020 prepovedala izvedbo javnih zbiranj. Velik del veljavnih omejitev v teh dejavnostih bo očitno ostal v veljavi še dolgo po uradnem koncu epidemije.
Koncerti, razstave, predstave, festivali, tekmovanja, sejmi, kongresi in konference, kulturna in medijska produkcija in distribucija, športna tekmovanja in treningi, številne prireditve ter vrsta drugih dejavnosti dajejo kruh mnogim ljudem. Pomenijo osnovo, na kateri gradi svoj posel in preživetje še velik del gospodarstva in družbe. Na njih sloni tudi vrsta državnih in lokalnih strategij, na čelu s turističnimi, kulturnimi in športnimi.
Po podatkih prizadete industrije je na organizacijo in izvedbo srečanj in prireditev v Sloveniji neposredno vezanih 15.000 zaposlenih v industriji srečanj, k čemur je potrebno prišteti še več kot 20.000 samostojnih podjetnikov, samozaposlenih in honorarnih delavcev v kulturi in kreativi, katerih delo in dejavnost sta pretežno vezani na pripravo in izvedbo prireditev. Trenutno je po podatkih podjetniškega sektorja neposredno ogroženih vsaj 2.000 delovnih mest v 350 podjetjih.
Industrija srečanj je v skladu s Strategijo razvoja slovenskega turizma eden njegovih nosilnih produktov z visoko dodano vrednostjo in številnimi multiplikativnimi učinki. Sama industrija srečanj, katere dejavnost je trenutno popolnoma ustavljena, v bližnji prihodnosti pa bo zelo omejena, letno ustvari okvirno 270 milijonov eurov prometa in v letošnjem letu predvideva upad prihodkov za vsaj 116 milijonov eurov. Če upoštevamo še njen multiplikativni učinek na gospodarstvo (kongresni multiplikator 3,3), pa se učinek izpada prometa približa 891 milijonom eurov letno! Industrija srečanj, kulturno-kreativni sektor in turizem so neločljivo povezani in medsebojno odvisni: brez prireditev in srečanj tudi gostinstvo in turizem izgubljata smisel in privlačnost, tako za tuje kot domače goste.
Večina omenjenih dejavnosti je bila v času najstrožjih izolacijskih ukrepov v marcu, aprilu in maju popolnoma ustavljenih ali odpovedanih. Škode, ki je že nastala v tem času, ne bo moč enostavno odpraviti. Tako kot ni mogoče v juliju dvakrat oddati hotelskih sob, ki so maja morale ostati prazne, tudi ni mogoče poskrbeti za izvedbo sejemskega srečanja, glasbenega festivala ali športnega tekmovanja v avgustu, če aprila niso bile mogoče priprave nanj. V tej dejavnostih ne morejo v drugi polovici leta nadoknaditi, kar je bilo onemogočeno v prvi! Stanje najbolje povzema združenje koncertnih organizatorjev, kjer so 4. maja 2020 zapisali:
»Zaradi vladnih akcij v zvezi s SARS-CoV-2 so javne prireditve od 7. marca 2020 prepovedane za nedoločen čas. Organizatorji javnih prireditev od takrat ne moremo izvajati dejavnosti in nimamo nobenih prihodkov. Za nedoločen čas smo prisiljeni odpovedati vse prireditve, ki bi morale biti realizirane. Ker ni znano, kdaj bo prepoved prenehala, ne moremo dogovoriti nadomestnih terminov prireditev, kar zlasti velja za prireditve z mednarodnimi izvajalci.
Zaradi odpovedi nas že bremenijo stroški, ki so nastali v času priprav (stroški izvajalcev programov oz. nastopajočih na prireditvah, izvajalcev storitev prodaje vstopnic, stroški promocije, ostali stroški nastali v času priprav prireditev), ki jih moramo plačati kljub temu, da prireditev ne moremo realizirati in ne bomo imeli nobenih prihodkov.«
O trenutnih in predvidenih posledicah take situacije so vlado in javnost seznanili tudi predstavniki glasbenega ekosistema. 14. aprila 2020 so v pozivu, ki ga je sestavilo 27 glasbenih organizacij in festivalov, do danes pa podpisalo več sto, zapisali:
»Prepoved javnih zbiranj ob izbruhu covid-19 je privedla do prekinitve obratovanja koncertnih prizorišč in glasbenih festivalov, odpovedi nastopov in koncertnih turnej, zaprtja glasbenih trgovin ter številnih drugih ekonomskih dejavnosti, ki jih obsega ekosistem glasbene industrije. Pod vprašaj je postavljeno preživetje posameznikov številnih poklicev, ki sestavljajo glasbeno panogo: skladateljev, glasbenikov, tekstopiscev, glasbenih učiteljev, dirigentov, glasbenih menedžerjev in agentov, založnikov, distributerjev, organizatorjev festivalov in koncertov, zvočnih in lučnih tehnikov, redarskih služb in številnega drugega storitvenega osebja, ki je povezano s to panogo.«
Tudi Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije je v svojem predlogu ukrepov za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev navedlo, kako široke posledice imajo omejitve javnih prireditev: »Poleg organizatorjev koncertov – nosilcev projektov in glasbenikov, so zaradi prepovedi prireditev brez dela in prihodkov ostali vsi izvajalci storitev, potrebnih za realizacijo, kot so izvajalci tehnične podpore (ozvočenje, osvetlitev, video, scena…), izvajalci nujne medicinske pomoči in obvezne službe varovanja, izvajalci gostinskih storitev nin tudi izvajalci storitev, povezanih s turizmom.«
Seveda pa glasbeni ekosistem ni edino področje, ki ga je (trajneje) prizadela pandemija. Prav v teh dneh predstavniki industrije srečanj opisujejo svoj spekter dejavnosti tako: “Panoga sicer sodi v turizem, vendar so v njej subjekti registrirani za zelo različne dejavnosti in to panogo sestavljajo agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni in poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki druge opreme in storitev za dogodke (audio-video naprave, prevajanje…)”
Panog in dejavnosti, odvisnih od javnih prireditev in srečanj, je še več, med njimi lahko izpostavimo tekmovalni šport, sejemsko dejavnost, poslovna srečanja… Skupna značilnosti vseh teh dejavnosti je, da so bile ustavljene v celoti in zato popolnoma brez prihodkov. Do zaustavitve dejavnosti je prišlo bolj nenadno in prej kot v drugih panogah, zaradi specifičnosti poslovnih ciklov, procesov in zaposlenosti v teh panogah pa do sedaj sprejeti ukrepi za omejitev posledic epidemije niso ustrezni.
Kljub sproščanjem ukrepov in vladni odločitvi, da razglasi konec epidemije, v zadnjih dneh postaja jasno, da bodo v industriji srečanj mnoge prilagoditve postale trajne, podvržen pa jim bo ves svet. Omejevalni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa bodo ostali v veljavi po vsem svetu. Do sedaj znane prilagoditve pomenijo porušenje mnogih poslovnih modelov. Tako kot gostinski lokal ne more ohraniti rentabilnosti s polovično zasedenostjo, tudi kulturna ali športna prireditev z zmanjšanim številom obiskovalcev ne more pokriti niti svojih osnovnih stroškov. Ne gre torej za vprašanje zmanjšane dejavnosti, gre za njen obstoj!
Predstavniki glasbenega ekosistema so aprila v pozivu k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja navedli:
»Tudi ko bodo aktualni omejitveni ukrepi ukinjeni, se bo kriza glasbene industrije nadaljevala in škodo bo mogoče občutiti tudi v naslednjih letih. Zaradi prenasičenosti prestavljenih dogodkov in festivalov, ki se bodo skušali izogniti popolnemu finančnemu kolapsu, predvsem pa zaradi nepredvidljivosti občinstva, ki bo še dolgo časa občutilo strah in nelagodje pred zbiranjem v prireditvenih prostorih. Vse to predvideva izjemno počasno okrevanje kulturno-ekonomskega glasbenega sektorja, manj zaposlitvenih priložnosti in tudi slabše razmere za vzdrževanje ter razvoj kakovostne kreative in produkcije kot temeljnega pogoja za konkurenčnost glasbenih izdelkov na trgu.«
Vlada je 14. maja 2020 odločila, da s koncem maja razglasi konec epidemije, s tem pa prekine tudi nadaljnje izvajanje ukrepov za pomoč podjetjem, delodajalcem in ljudem. Za panoge, vezane na srečanje in prireditve, ki so trajno prizadete in vpete v mednarodno okolje, to pomeni, da ne bodo zmogle samostojno preživeti. Tudi tretji paket ukrepov kaže, da namerava vlada podaljšati le nekatere ukrepe in le za nekatere dejavnosti (npr. turizem).
Vladni načrti ne predvidevajo podaljšanja ukrepov za ohranjanje zaposlenosti dlje kot do konca razglašene epidemije v Sloveniji, zato ne dajejo veliko upanja za poslovno preživetje panog, vezanih na prireditve in srečanja. Ker so brez prihodkov, obenem pa ni jasno, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo organizacija prireditev spet mogoča, tudi ne morejo pripraviti sanacijskega načrta, s katerim bi prepričali kreditne odbore bank. To zlasti velja za tiste, katerih prihodki so neposredno vezani na prodajo vstopnic. Popolna odsotnost nepovratnih oblik pomoči in dejstvo, da so prizadete dejavnosti povsem brez prihodkov, nista dober obet za nadaljnje preživetje in ohranitev zaposlenosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da tudi za zdaj znani načrtovani ukrepi za nadaljnjo pomoč v ničemer ne upoštevajo specifičnosti prizadetih dejavnosti.
Kreativne industrije so, vsej svoji neizmerni iznajdljivosti navkljub, izjemno odvisne od (časovne) predvidljivosti, ki pa je v največji meri v rokah države. Večina javnih dogodkov in prireditev je vezanih na pravočasno planiranje in dolgotrajno pripravo, zato lahko epidemija, razglašena spomladi, prepreči tudi izvedbo dogodkov, načrtovanih za jesen in zimo.
Mnogo dejavnosti v kulturnih industrijah ima tudi specifične poslovne cikle, ko delo v enem delu leta zagotavlja izvedbo projekta in prihodke v drugem. Do sedaj sprejeti ukrepi teh specifik ne upoštevajo. Kriteriji upravičenosti do pomoči še vedno primerjajo le mesečne prihodke v prvi polovici leta in predvidevajo sanacijo situacije v drugi polovici letošnjega leta. Pod veljavnimi pogoji velik del omenjenih sektorjev ni upravičen do pomoči, za tiste, ki pa zanjo zaprosijo, pa obstaja velika verjetnost, da bodo morali pomoč vračati, ne da bi pred tem zares okrevali. Veljavni pogoji upravičenosti do pomoči so premalo življenjski, da bi omogočili ohranitev dejavnosti in zaposlenosti.
Drug pomemben vidik predvidljivosti so predpisi glede številčnosti obiskovalcev prireditev in drugih pogojev, ki jih morajo zagotavljati organizatorji in izvajalci. Ne glede na uraden konec epidemije, trenutne odločitve slovenske ter drugih vlad kažejo, da bo pomemben del omejevalnih ukrepov ostal v veljavi. Trenutno javno znani načrti o prepovedi večjih dogodkov do naslednjega leta in drastične omejitve, ki se obetajo za manjša srečanja in prireditve, pa za kreativno-kulturni sektor in industrijo srečanj pomenijo takšno porušenje rentabilnosti, da obstoj mnogih dejavnosti ne omogoča več ekonomskega preživetja.
Posledice, ki jih imajo dosedanji in (ne)načrtovani omejevalni ukrepi v prihodnosti, imajo vpliv na celo vrsto ljudi v izjemno raznolikih dejavnostih, ki jih – poleg vezanosti na izvedbo srečanj – druži tudi izjemna raznolikost statusnih organiziranosti in tipov zaposlitev. Med njimi je tudi velika skupina honorarnih delavcev, ki so – kljub več amandmajem poslanske skupine SD – v celoti izpadli iz do sedaj sprejetih ukrepov za odpravo posledic epidemije. Mnogi izmed prizadetih imajo dohodke v obliki atipičnih dohodkov (avtorske in izvajalske pravice, dohodki iz tujine…), ki so obremenjeni z davčno akontacijo, niso pa upravičeni do veljavnih pomoči, ki ciljajo le podjetja, zaposlene in samozaposlene, ne pa tudi honorarne delavce.
Poslovni cikli v panogah, vezanih na srečanja, so daljši, njihovo ekonomsko preživetje pa je odvisno od časovne predvidljivosti in izvedljivosti predpisanih omejevalnih ukrepov v praksi. Od njihovega dela je odvisna vrsta dejavnosti z velikim multiplikacijskim učinkom (turizem, gostinstvo).
Vse našteto napeljuje na to, da je potrebno – vsaj za trajneje prizadete sektorje – prilagoditi in podaljšati ukrepe, določene doslej, saj bodo posledice pandemije zanje trajale bistveno dlje od uradnega konca epidemije v Sloveniji. Podaljšanje ukrepov čakanja na delo, oprostitve prispevkov, nadomestil zaradi preprečenega dela ter temeljni dohodek in njegova razširitev na zaposlene z atipičnimi pogodbami vsaj do konca leta 2020 se tako kažejo kot prvi nujni ukrep za vsaj osnovno pomoč tem najbolj prizadetim delom gospodarstva in družbe.
Glede na obseg upada dejavnosti in njegovo predvideno dolgotrajnost pa je jasno, da tudi podaljšanje obstoječih ukrepov ne bo dovolj za ohranitev dejavnosti in zaposlenosti v prizadetih panogah. Potrebna bo vrsta novih ukrepov, ki bodo upoštevali specifičnost dejavnosti in omejitve, pod katerimi bodo morali poslovati subjekti.
Socialni demokrati so skupaj z LMŠ in SAB zahtevali nujno sejo odborov za gospodarstvo in za kulturo. V predlogih sklepih pozivajo k sprejemu konkretnih ukrepov, da se kreativnemu in kulturnemu sektorju ter slovenski industriji srečanj pomaga preživeti čas prepovedi javnih srečanj. Da problem rešiš, pa je najprej potrebna kritična ocena dejanskega stanja, ki kaže, da sprejeti ukrepi za zajezitev posledic epidemije ne dajejo pravega učinka v smislu ohranitve dejavnosti in zaposlenosti v sektorjih, ki so vezani na javne prireditve in srečanja, saj so te panoge v celoti ustavljene že od 7. marca, skorajšnji konec epidemije pa zanje ne pomeni konca omejitev.
Pozivajo vlado, da vzpostavi dialog z vsemi deležniki iz panog, na katere ima epidemija trajen negativen vpliv, zlasti pa s tistimi, katerih dejavnost je vezana na javne prireditve in srečanja, torej kulturni in kreativni sektor ter industrijo srečanj.
Predlogi sklepov priporočajo vladi, da pripravi, uskladi in v dogovoru s prizadetimi dejavnostmi objavi časovnico in pogoje ponovnega zagona dejavnosti, vezanih na javne prireditve, pri tem pa naj načrtovane trajnejše omejitve opredeli za vsaj 6 mesecev vnaprej, upoštevajoč posebnosti panoge, rizičnost posamezne dejavnosti, njene poslovne modele in cikle ter načelo poštenega nadomestila škode zaradi ukrepov v javno korist.
Prav tako Socialni demokrati predlagajo podaljšanje veljavnosti ukrepov za ohranjanje dejavnosti in zaposlenosti za panoge, ki bodo zaradi posledic trajneje prizadete, do konca leta (temeljni dohodek, oprostitev prispevkov, čakanje na delo ter nadomestilo za nezmožnost dela zaradi višje sile), ukrepe pa prilagodi tako, da bodo ustrezali poslovnim ciklom ter stopnji prizadetosti (ocena prizadetosti glede na letni prihodek, omilitev kriterijev za upravičenost in vračanje pomoči). Pri tem se vladi priporoča, da za trajneje prizadete panoge z več kot 40% izpadom prometa, zlasti pa za kulturno-kreativni sektor in industrijo srečanj, zagotovi dodatna likvidnostna sredstva: nepovratna sredstva do višine 10% letnega prometa v letu 2019 in kreditna sredstva s 85% poroštvom Republike Slovenije pri SID banki.
Za učinkovito prilagoditev industrije srečanj in kreativno-kulturnega sektorja novim razmeram, predlogi sklepov vladi priporočajo ustanovitev Sklada za prilagoditev pandemiji, ki bi lahko podprl prizadete panoge in sektorje z namenskimi razpisi, štipendijami, krediti in sredstvi za promocijo varnih destinacij in srečanj. Prav tako se vlado poziva, da neporabljena sredstva iz kohezijskih programov in tudi sredstva evropskega programa SURE.
Predlaga se tudi, da odbora priporočata vladi in ministrstvom, da v dialogu z deležniki prilagodijo model črpanja proračunskih in evropskih sredstev ter način podpore izvajanja dejavnosti za kulturne, športne in druge prireditve tako, da bo omogočal prilagojeno izvedbo že načrtovanih dogodkov, s poudarkom na spodbujanju kakovostne domače produkcije in udeležbe. Prav tako je predlagano, da se sistem vrednotnic razširi na vse panoge, ki so zaradi posledic pandemijetrajneje prizadete in so zaradi nje prisiljene odpovedovati dogodke oziroma zamakniti izvedbo plačanih storitev (npr. vstopnic).
Socialni demokrati s partnerji priporočajo tudi, da vlada svoje načrte za uvedbo turističnih vavčerjev za državljane razširi še na kreativno-kulturni sektor z namenom spodbujanja nakupov knjig, vstopnic, umetniških del in povezovanja kreativnega ter turističnega sektorja, kar bo dolgoročno koristilo tudi turistični promociji države. Prav tako pozivajo k spremembi Zakona o davčnem postopku, ki bodo za kreativno-kulturni sektor in industrijo srečanj v letošnjem davčnem letu omogočile plačilo davka po dejanski realizaciji dogodkov.
Priporočajo tudi vladi, občinam ter javnim zavodom in podjetjem, da sklenejo dogovor o začasnem znižanju cen najemov prireditvenih prostorov za industrijo srečanj ter o oprostitvi taks za oglaševanje prireditev za obdobje enega leta po koncu epidemije covid-19, saj bodo nadaljnji omejevalni ukrepi močno povišali stroške organizacije srečanj in javnih prireditev.
Vladna večina sporoča, da naraščajoča brezposelnost v Sloveniji zanjo ni... 
