Zakon o slovenskih demografskih rezervah:
varčevanje in plemenitenje sredstev za potrebe pokojnin po letu 2040
Socialni demokrati so danes predstavili svoj predlog Zakona o slovenskih demografskih rezervah, ki ga je poslanska skupina SD vložila skupaj s SAB. “Zavedamo se demografskih izzivov in ta zakon je odgovor na te izzive,” je poudaril poslanec SD Jani Prednik. Že danes proračun pokriva primanjkljaj za pokojnine v višini 1 – 1,5 milijarde evrov. Projekcije pa kažejo, da bo čez 20 let potrebno pokriti že 3 milijarde evrov primanjkljaja.
23. september 2020
Ideja zakona o slovenskih demografskih rezervah je preprosta: z zavarovanjem virov za pokojnine prihodnjih generacij se zagotovi njihova medgeneracijska solidarnost, saj če mladi ne bodo imeli zaupanja, da bo pokojninski sistem koristil tudi njim, ga ne bodo več pripravljeni financirati.
Predlog predvideva preoblikovanje Kapitalske družbe v družbo Slovenske demografske rezerve d.d., ki ga upravlja nadzorni svet, v katerem ima 4 predstavnike vlada, 4 predstavniki deležnikov (socialni partnerji, mladi in upokojenci) in 1 predstavnik Komisije za nadzor javnih financ. ”Ključna rešitev je vzpostavitev neodvisnega demografskega sklada, ki bo upravičen do virov iz državnega premoženja in dela dohodkov proračuna. Sklad ne deluje kot upravitelj podjetij, temveč kot upravitelj sredstev, ki kot globalni portfeljski vlagatelj razprši sredstva po svetu s ciljem čim višjega donosa in sredstev v obliki, ki omogoča sofinanciranje,” je dejal Jani Prednik.
“Pričakujemo obravnavo v času naslednjih mesecih, mi pa bomo čas do obravnave izkoristili za predstavitev naših rešitev in pogovore z deležniki, saj je pri tako pomembnem vprašanju potreben širši družbeni konsenz,” je poudaril poslanec SD Soniboj Knežak. Napovedal je, da “bomo v naslednjih tednih poizkušali pridobiti podporo tudi med drugimi poslanskimi skupinami.”
“Gre za demografijo, zakonitost, socialno državo in čas,” je poudaril ob predstavljanju konkretnih rešitev svetovalec poslanske skupine SD Gorazd Prah, ki je koordiniral pripravo zakona. Demografske projekcije so slabe, obremenitve proračuna bodo v prihodnosti samo še večje.
“Kar poizkušamo zgraditi je most, da premostimo luknjo, ki bo zaradi demografskih razlogov nastala,” je dejal Prah. Poudaril je jasen in izključni namen sklada – to je sofinanciranje pokojninske blagajne po dvajsetih letih akumulacije in plemenitenja sredstev. Ni drugih sekundarnih ciljev, ker je že ta osnovni cilj težko dosegljiv. V ta namen zakon predvideva 20-letno obdobje akumulacije premoženja, da bi sploh dosegli želen učinek, brez sprotnih izplačil iz sklada, kot jih po informacijah predvideva vladni koncept. Sofinanciranje pokojnin iz sklada je predvideno vse tja do leta 2070, ko projekcije kažejo na zmanjšanje vrzeli v pokojninski blagajni.
Jani Prednik, poslanec SD
Soniboj Knežak, poslanec SD
“Gre za demografijo, zakonitost, socialno državo in čas,” je poudaril ob predstavljanju konkretnih rešitev svetovalec poslanske skupine SD Gorazd Prah, ki je koordiniral pripravo zakona. Demografske projekcije so slabe, obremenitve proračuna bodo v prihodnosti samo še večje.
“Kar poizkušamo zgraditi je most, da premostimo luknjo, ki bo zaradi demografskih razlogov nastala,” je dejal Prah. Poudaril je jasen in izključni namen sklada – to je sofinanciranje pokojninske blagajne po dvajsetih letih akumulacije in plemenitenja sredstev. Ni drugih sekundarnih ciljev, ker je že ta osnovni cilj težko dosegljiv. V ta namen zakon predvideva 20-letno obdobje akumulacije premoženja, da bi sploh dosegli želen učinek, brez sprotnih izplačil iz sklada, kot jih po informacijah predvideva vladni koncept. Sofinanciranje pokojnin iz sklada je predvideno vse tja do leta 2070, ko projekcije kažejo na zmanjšanje vrzeli v pokojninski blagajni.
Gorazd Prah, svetovalec poslanske skupine SD
Zakon predvideva stalne in dodatne vire. “Kot stalni vir smo predvideli donos državnih podjetij, v ta namen pa uvajamo pojem temeljnih demografskih naložb, katerih donosi in kupnine so v celoti namenjeni trajni rasti vrednosti in donosnosti naložb demografskega sklada. Gre za idejo uravnoteženega portfelja, vredno okoli 1,3 – 1,4 milijarde evrov, v odvisnosti od vrednotenja naložb sedanjega DUTB.
Temeljne demografske naložbe bi lahko zagotovljale okoli 110 milijonov letnih prihodkov sklada. Uravnotežene na strateške, pomembne in portfeljske, kot jih določa tudi Zakon o SDH. Te naložbe so izbrane zaradi donosnosti, zaradi pomembnosti in ker tudi v družbi velja, da gre v teh primerih za “družinsko srebrnino.” Za odtujitev teh naložb je potrebno soglasje DZ.
Projekcija premoženja in donosa sklada
Vizija sklada: akumulacija in plemenitenje sredstev za potrebe pokojnin
Kot dodatne vire zakon predvideva delež donosa in kupnih od ostalih kapitalskih naložb, za stabilnost pa še 2 % trošarin in 30 % dajatve za izkoriščanje vode in vodnih virov, v nadaljevanju pa tudi iz drugih dajatev za naravne vire.
“Mi predvidevamo minimalen poseg v menjavo lastništvo, upravljanje pa v celoti skladno z načeli OECD za korporativno upravljanje. Okrepiti pa je potrebno demografski sklad, to pa s takšnimi sredstvi, ki jih bo lahko investiral. Brez dodatnih omejitev in odgovornosti z izjemo ključnega cilja, torej plemenitenja sredstev,” je poudaril Gorazd Prah, prepričan, da gre za temeljno demografsko vprašanje.
Upravljanje sklada je predvideno po modelu vključevanja vseh ključnih deležnikov, zato je tudi za 5-letno strategijo upravljanja demografskega sklada predviden socialni dialog – potrditev na Ekonomsko-socialnem svetu, pa tudi sprejetje v Državnem zboru.
Ključne rešitve
Jasno opredeljen cilj: sofinanciranje pokojnin po 2040
Koncept demografskega sklada izvira iz zakonsko jasno opredeljene potrebe: sofinanciranje primanjkljaja ZPIZ, ki ga mora pokrivati državni proračun. V sedanjosti mora proračun vsako leto dodati ZPIZ znesek med 1 in 1,5 mrd. Čez 20 let se bo ta znesek približal 3 milijardam, zato se demografske rezerve oblikujejo z namenom, da v dobi akumulacije zberejo in oplemenitijo sredstva, s katerimi bo mogoče sofinancirati primanjkljaj v pokojninski blagajni po letu 2040.
Naložba v pokojninsko varnost prihodnjih generacij
Pomembno je poskrbeti tudi za pokojninsko varnost generacij, ki danes šele vstopajo na trg dela. Ključna prednost predvidenega demografskega sklada je konec izčrpavanja skupnih sredstev za tekočo pokojninsko porabo. Namesto tega se sredstva sklada 20 let akumulirajo, z njimi pa se bodo v letih 2040-2070 sofinancirale pokojnine prihodnjih generacij upokojencev. V vmesnem času bo pokojninski primanjkljaj kril proračun.
Temeljne demografske naložbe, zavarovane pred privatizacijo, kot stalni vir financiranja sklada
S konceptom temeljnih demografskih naložb se ključna podjetja v državni solasti zavarujejo pred privatizacijo, celotne njihove dividende, donos in morebitne kupnine pa so namenjene skladu, kot njegov stalni vir financiranja. Za njihovo odsvojitev je potrebno soglasje DZ, kar preprečuje privatizacijo brez politične odgovornosti.
Dodatni viri za stabilnost sklada
Za stabilnost financiranja sklada bo ta upravičen tudi do dodatnih virov, ki so sestavljeni iz deleža dividend in morebitnih kupnin od ostalih državnih kapitalskih naložb ter 2% zbrane trošarine. Odprta ostaja možnost, da se skladu prepusti deleže drugih dajatev in se ga tako dodatno okrepi, predlog zakona pri tem cilja tudi na dajatve zaradi obremenjevanja okolja in zato med vire vključuje tudi prihodke od vodnih koncesnin.
Demografske rezerve upravljajo sredstva, ne podjetij
Demografski sklad je upravitelj sredstev, ne podjetij! Naloga sklada je izpolniti cilj – zbrati sredstva za sofinanciranje pokojninskega primanjkljaja. V ta namen so njegove naložbe namenjene trajni rasti vrednosti in donosnosti sredstev v obliki, ki omogoča sofinanciranje. Zato demografske rezerve delujejo kot globalni portfeljski vlagatelj, ki ne upravlja velikih podjetniških deležev, njegova sredstva pa so naložena globalno in razpršeno. Na ta način je brez omejitev, ki jih prinaša upravljanje strateško pomembnih podjetij, poskrbljeno za to, da se lahko sklad posveti izključno maksimiranju donosa vloženih sredstev.
Ločeno upravljanje sredstev in podjetij
Po tem zakonu bo SDH ostal pogodbeni upravitelj državnih podjetij, zadolžen za korporativno upravljanje v interesu njihovega razvoja, povečevanja vrednosti in zagotavljanja ciljnoh donosov, medtem ko se bo KAD preoblikoval v družbo Slovenske demografske rezerve d.d. s sedežem v Mariboru.
Demokratičen model upravljanja z vključenostjo deležnikov
Slovenske demografske rezerve bo upravljal 9-članski nadzorni svet, ki ga imenuje Državni zbor RS in sicer 4 člane na predlog Vlade, 4 člane (vsak 1) predstavniki delojemalcev (sindikati), delodajalcev in upokojencev ter mladih, ter 1 na predlog Komisije za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija. Na ta način se preprečuje popoln politični nadzor nad državnim gospodarstvom, zagotavlja pa demokratični model upravljanja z vključenostjo socialnih partnerjev ter sedanjih in prihodnjih generacij.
Video
Povej svetu!
