Dejan Židan: Zagotoviti moramo pošteno in socialno pravično nagrado za invalide, ki so vključeni v storitve zaposlitvene rehabilitacije

Socialni demokrati so danes skupaj s poslanci LMŠ, Levice in SAB, s prvopodpisanim pod novelo mag. Dejanom Židanom, na novinarski konferenci predstavili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Poglavitni cilj sprememb zakona, ki je bil v zakonodajno proceduro vložen danes, je po besedah predlagateljev: “zagotoviti pošteno in socialno pravično nagrado za invalide, ki so vključeni v storitve zaposlitvene rehabilitacije”.

12. november 2020

Zaposlitvena rehabilitacija, ki se na podlagi zakona izvaja kot javna služba, je namenjena usposabljanju invalidov za ustrezno samostojno delo, da si lahko invalidi lažje poiščejo sebi primerno zaposlitev in jo tudi zadržijo, s tem pa poskrbijo za lastno socialno in materialno varnost.

Kot je na novinarski konferenci izpostavil prvopodpisani pod predlog sprememb poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb decembra 2019 prijavljenih kar 12.532 brezposelnih invalidov oziroma 15 % vseh brezposelnih oseb, od tega je bilo 9.956 dolgotrajno brezposelnih invalidov, kar predstavlja 26,1 % vseh dolgotrajno brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenco brezposelnih.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ga je Državni zbor sprejel junija leta 2004, po njegovih besedah sicer predstavlja osrednji ukrep za spodbujanje zaposlovanja ene izmed skupin dolgotrajno brezposelnih, ki so težje zaposljive zaradi invalidnosti, a ima , kot je povedal Židan, pomanjkljivost, ki pa jo želijo predlagatelji z novelo odpraviti.

Invalid, ki je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ima namreč glede na trenutno ureditev v skladu z zakonom pravico do denarnega nadomestila iz naslova zaposlitvene rehabilitacije glede na vrsto, obseg in čas trajanja storitve. Tako je trenutno upravičen do plačila stroškov javnega prevoza ter do plačila stroškov bivanja v višini največ 20 % minimalne plače, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo več dni zaporedoma in če je otežen vsakodnevni prihod invalida k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije. Prav tako je invalid upravičen do denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 40% minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Trenutno invalidi, ki nimajo drugih prejemkov, dobivajo s strani zavoda, 376,23 eurov mesečno, to je 40% minimalne plače.

Mag. Dejan Židan med novinarsko konferenco.

Glede na trenutno ureditev, ki jo določa zakon, invalid, ki je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije, torej ni upravičen do denarnega prejemka, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu manj kot 100 ur mesečno in če je invalid prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Meja 100 ur, ki jo mora invalid opraviti zato, da je upravičen do denarnega prejemka, je za nekatere invalide nedosegljiva zaradi odločbe ZPIZ, da lahko zaradi invalidnosti delajo le po 4 ure dnevno,« je izpostavil Židan.

Po drugi strani pa trenutna ureditev za količino opravljenega dela nad 100 ur v zaposlitveni rehabilitaciji ne predvideva dodatne nagrade in s tem tudi ne motivacije za tiste invalide, ki so zmožni in pripravljeni delati v okviru zaposlitvene rehabilitacije več kot 100 ur mesečno, saj določilo ne predvideva denarnega prejemka, ki bi bil izračunan na podlagi opravljenega števila ur v zaposlitveni rehabilitaciji. Ta namreč določa zgolj najnižjo mejo (100 ur), ki jo mora invalid opraviti zato, da je upravičen do denarnega nadomestila v višini 40 % minimalne plače mesečno. Glede na standarde in normative storitev zaposlitvene rehabilitacije obseg najmanj 100 mesečno invalidi dosežejo le v primeru vključitve v storitev »usposabljanje na konkretnem delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu«.

Socialni demokrati so tako prepričani, da trenutna ureditev, ki ureja nagrajevanje za invalide, ki so v zaposlitveno rehabilitacijo vključeni na podlagi zakona, ni poštena niti ni socialno pravična. Predlagajo rešitev, na podlagi katere bo skupina invalidov, ki je vključena v zaposlitveno rehabilitacijo, prejemala denarne prejemke, ki bodo sorazmerni z obsegom števila ur socialne aktivacije. S tem bodo do denarnega prejemka upravičeni tudi tisti invalidi, ki ne zmorejo opravljati dela, ki obsega več kot 100 ur mesečno. Na drugi strani pa bodo imeli možnost do višjega denarnega prejemka tisti invalidi, ki so zmožni in pripravljeni delo opravljati več kot 100 ur mesečno.

»Takšen denarni prejemek bi prispeval k večji motivaciji in sodelovanju invalidov pri izvajanju storitev v okviru zaposlitvene rehabilitacije in njihovemu prevzemanju odgovornosti za uspešen zaključek zaposlitvene rehabilitacije, s čimer bi povečali tudi usposobljenost invalidov za samostojno delo zato, da se lahko zaposlijo in sami poskrbijo za lastno socialno ter materialno varnost,« so v noveli zakona zapisali predlagatelji. Ti v noveli zakona predlagajo tudi dopolnitev 17. člena tako, da bo invalid, ki je vključen v zaposlitveno rehabilitacijo upravičen do povračila stroškov za prehrano v času trajanja zaposlitvene rehabilitacije, v višini regresa za prehrano med delom za zaposlene v javnem sektorju.