V obrazložitvi zahteve za odgovor je Židan uvodoma zapisal, da so opozicijske stranke že trikrat poskušale zaščititi Slovenijo z zakonsko prepovedjo frackinga, saj gre po njihovem mnenju za »škodljivo in umazano tehnologijo«. Ob tem niso bili uspešni, saj je, kot pravi Židan, vlada napovedala, da bo še pred koncem leta v javno razpravo poslalo svojo verzijo zakona. Kot pravi, je vlada sicer ta zakon pripravila, a želi vlada, glede na njegovo vsebino, fracking pod določenimi pogoji vseeno dovoliti. Zato je na ministra naslovil zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje in dodatno še pobudo, da minister jasno zapiše generalno prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji ne glede na njegovo velikost ali obseg.

Židan je spomnil na enega od ministrovih odgovorov na preteklo poslansko vprašanje o dotični problematiki, v katerem je minister zapisal: »…da je vsaka tehnologija, če ni ustrezno uporabljena, tudi nevarna, uporabljena znotraj okoljskih in naravovarstvenih zahtev, pa je lahko koristna, neškodljiva in nenevarna. Podobno je s hidravličnim lomljenjem.« Ob tem je minister opisal še, da bodo prepovedali obsežno hidravlično lomljenje, manj obsežno pa dopustili pod taksativno naštetimi pogoji. Dodatno je poudaril, da je takšna rešitev bistveno bolj restriktivna, kot jo predlaga Evropska komisija. Svoj odgovor pa zaključite: »S predlagano rešitvijo se torej dopušča zelo omejeno in nadzorovano izvajanje hidravličnega lomljenja, pri katerem ne pričakujemo škodljivih posledic za človeka, živali, okolje in naravo.«

Ob tem je poslanec izpostavil tudi besede uglednega slovenskega strokovnjaka za področje ekologije prof.dr. Mihaela Jožefa Tomana, »da je licemersko govoriti, da je vsaka tehnologija nevarna, razen tiste znotraj okoljskih in naravovarstvenih zahtev. Kot ekologu mi je to povsem nejasno in v vsakem pogledu nesmiselno. Torej lahko grešimo nad naravo le v primeru, če gre za upoštevanje okoljskih in naravovarstvenih zahtev. Ve pa se, kdo jih določa, le ena vrsta na tem planetu, torej so te zahteve vedno antropocentrične.« Toman je dodatno zapisal da je: »večanje razpok globoko v zemlji in s tem večanje prepustnosti kamnine bodisi za vodo ali pline, sila nevarno početje, posledice povsem nejasne in glede na geološke razmere tudi lokalno zelo različne.«

Židan je spomnil še na besede strokovne vodje v Focusu, dr. Lidije Živčič, ki je zapisala: »Predlog sprememb zakona za fracking v Sloveniji ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb, saj prepoveduje zgolj obsežno hidravlično lomljenje. To pomeni, da bo ta sporna metoda še vedno možna v Prekmurju. Na območju Petišovec namreč ne gre za obsežno hidravlično lomljenje in bo tako elegantno izpuščeno iz zakona. Vendar ima vsakršno hidravlično lomljenje potencialne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi, zato prepoved zgolj obsežnega hidravličnega lomljenja nikakor ni dovolj. Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, npr. Velika Britanija ali Nemčija.«

Ob tem je Židan opozoril, da priporočila Evropske komisije, na katera se pristojno ministrstvo sklicuje, predstavljajo minimalna načela za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov z metodo fracking-a (torej, lahko države članice sprejmejo strožje pogoje), priporočila jasno izpostavljajo, da so države članice samostojne pri odločanju o svoji energetski mešanici in določanju pogojev za izkoriščanje njihovih energetskih potencialov (torej se lahko odločijo tudi, da nekega vira ne bodo izkoriščale) in tudi na noben način ne opredeljujejo fracking-a v manjšem obsegu kot nenevarnega.