Dragi Milan,

ni v moji navadi, da se oglašam z javnim pismom, a bom tokrat naredil izjemo. K temu me je spodbudila tvoja analiza, ki si jo objavil na svoji spletni strani, z naslovom »Politico v članku močno škodil ugledu Slovenije«. V članku nanizaš nekaj trditev, ki so zame, kot družboslovca, precej nenavadne. Tvoja uvodna trditev, da je Politico članek napisal na podlagi informacij levih strank, in naj bi bile celo zmanipulirane, gotovo ne drži. Politico lahko dobi informacije iz prve roke, kar na twitterju predsednika tvoje stranke (mednarodne institucije in tuje države pa od svojih predstavnikov v Sloveniji). Ne samo da so tam informacije dostopne, tviti so pogosto dostopni kar v angleškem jeziku ter napisani v prepirljivem tonu in slogu, kar kaže na neprimeren odnos do tistih, s katerimi ali o katerih komunicira. Predsednik vlade (in tvoje stranke) ni »navaden državljan«, ki lahko napiše (vsebinsko in tudi medvrstično), kar se mu zljubi. Ti veš, ker izhajava iz iste fakultete, da imajo besede predsednika vlade posebno težo v mednarodni skupnosti. Njegove besede namreč niso »le njegove«, ampak so besede in zaveze naše države, ki jo po svoji funkciji predstavlja. Zato je treba pri komuniciranju na takšnih ravneh biti še posebej previden in preudaren. Komunikacija predsednika tvoje stranke žal ni takšna. Napiše karkoli mu pade na pamet, celo zmerja po twitterju. S tem ne dela izjemne škode samo sebi, ampak celotni naši državi. Če torej kdo niža mednarodni ugled naše države, potem to ni Politico, ampak predsednik tvoje stranke. Dokumentirano in preverljivo.

Kot podkrepitev svoje teze o pristranskosti medijev v Sloveniji omenjaš raziskavo Fakultete za medije, kjer so medije razdelili na provladne, nevtralne in protivladne. Že ta delitev je problematična. Rad bi proučil metodologijo te raziskave skupaj s celoto in izseki analize. A ne glede na to, kakšna sploh je metodologija tega razvrščanja, zagovarjam nekaj drugega: mediji ne bi smeli biti ne provladni in ne protivladni. Mediji bi (tako kot znanost) morali biti kritični. Do česarkoli in kogarkoli. Tudi sam se včasih ne strinjam s tem, kaj kakšen medij napiše o mojem delu ali meni. A to skušam vedno razumeti kot kritiko, na katero je treba odgovoriti dostojno, z argumenti, ne pa z zlorabo oblastne pozicije ali politične premoči. Delitev na pro- in protivladnost je tako napačna, kot je napačno uravnoteževanje za vsako ceno. Sam se gotovo spomniš, navajaš namreč, da je bila medijska svoboda v Sloveniji v času prvi Janševe vlade visoka, kako ste takrat »lomastili« po RTV Slovenija. In zdaj se zgodba ponavlja. Dejstvo je, da je vladni Urad za komuniciranje (UKOM) zaustavil financiranje STA, informacijske in komunikacijske infrastrukture, ki nam je pomagala zmagati v času osamosvajanja. Pa da je aktualna vladna struktura naredila vse, da bi se zlepa ali zgrda polastila RTV Slovenija, tudi s poskusom odvzema dela financiranja javne radiotelevizijeter delitve tega denarja drugih medijem. Se ti zdi to krepitev osrednjega, nacionalnega medija, ki mora služiti celotni državi, ne pa posameznim političnim opcijam?

Končno, govoriš o grožnjah. Se strinjam. Vse grožnje je treba obsoditi. V Sloveniji ni in ne sme biti prostora za kakršno koli obliko nestrpnosti in nasilja. V demokratičnem političnem prostoru se lahko spopadamo (še bolje pa bi bilo reči »tekmujemo«) le z argumenti, idejami in prepričanji. A na ravni medosebnih in družbenih odnosov moramo ostati dostojni. Drug do drugega, ker bomo drug z drugim morali živeti tudi naprej. Političarke in politiki tako kot državljanke in državljani. Bojim se, da je na tej točki duh že ušel iz steklenice. In da nam družba razpada. Pa ne zaradi posledic epidemije. Ta je le katalizator. Slovenski pregovor sicer pravi, kdor seje veter, žanje vihar.

Se morda spomniš, spoštovani Milan, vaših protestov pred sodišči in vzklikanjem o krivosodju? Ali kadrovskega števca, ki ste ga imeli na vaši spletni strani vseskozi odprtega? Ali to, da ste preučevali, kdo je kje zaposlen in v kakšnem sorodstvenem razmerju je kdo s kom? In kako ste z vsemi sredstvi rušili kandidatke in kandidate Republike Slovenije v mednarodnem prostoru na način, ki se ga je sramovala tudi vaša evropska politična družina? Se ti ne zdi, da so to tudi nastavki za delitve med ljudmi? Naj še enkrat poudarim, ni opravičila za nasilje in nestrpnost. Ga ni. Ampak vedno je tako, da moramo politiki, preden obsojamo družbene pojave, nastaviti zrcalo najprej sebi. Kako se ti zdi, ko poslušaš razpravo iz državnega zbora, pa od poslanca, ki podpira aktualno vlado, slišiš izjemno vulgarno besedo ali oznako za »drugo stran«? Ni to tudi konec dostojnega diskurza in zametek nestrpnosti, ki lahko vodi v nasilje?

Naj zaključim, ker sem že predolg. Moj pogled na tvoje besedilo je, da se zadeve lotevaš na napačnem koncu, saj mešaš vzroke in posledice. Reakcija medijev ni takšna, ker so »napumpani« s strani določene politične opcije, ampak zato, ker vlada (in predsednik vlade) ne zna in noče spoštljivo komunicirati z njimi. Kako drugače razumeti odločitev UKOM, da poleg ministrov tudi strokovnjaki ne smejo gostovati v oddajah in nas obveščati o stanju COVID-19 (z oholim pojasnilom – glejte vladne konference, pa boste izvedeli vse – ki me spominja na Marijo Antoinetto in njeno zgodbo z rogljički)? Kako pojasniti ljudem izven Slovenije, ki se obračajo name, komunikacijo predsednika tvoje stranke in vlade Republike Slovenije o zmagi Donalda Trumpa ter celo »zapenjanje« s predstavniki Bidnove administracije? Težko. Zato predlagam, da ne iščemo teorij zarot oziroma, kot ste v SDS nekoč pisali, »izvažanja domačih stvari v tujino« (podobno navaja tudi dr. Ivan Štuhec, sicer pa je to argument, ki sem ga prvič zaznal že v prejšnjem sistemu, mislim, da s strani SZDL, ko je prof. Franceta Bučarja gostila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope). Še je čas, ker bo tvoj predsednik stranke in predsednik vlade kmalu predsedoval Svetu EU. In če bo nadaljeval s takšnim, neprimernim komuniciranjem, bo to ne le neuspešno predsedovanje, ampak tudi velik mednarodni madež na celotni Sloveniji. Ki ga bomo dolgo brisali in težko izbrisali.

Ostani zdrav in vse dobro.

Milan

p. s. William Randolph Hearst je nekoč rekel: »Novinarstvo je tisto, kar ni še nihče objavil. Vse ostalo je oglaševanje.« Podpišem.