Predlagatelji zahteve za sklic se sprašujejo, zakaj se Slovenija ni potegovala za dodatne odmerke cepiv, ki so nam bila na voljo, pri čemer so izpostavili, da decembra lani, ko je bilo v drugem krogu na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva BioNTech in Pfizer, Slovenija ni naročila ničesar.

Iz Ministrstva za zdravje na očitke odgovarjajo, da je Slovenija izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma na začetku januarja. Kot pravijo, “je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je treba poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila”. Iz ministrstva so sporočili še, da imamo v Sloveniji v prihodnje zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 odmerkov iz pogodbe o prvi dodatni količini, še vedno pa čakamo na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov.

O nastali situaciji in zmedi poročajo tudi evropski mediji. Kot je v začetku januarja poročal Politico, so nekatere države, na primer Nemčija, Danska in Francija, zagrabile vsakršno priložnost in pokupile odmerke cepiva Pfizer iz dodatnega naročila oz. t.i. »ostanke«, ki so nastali, ker so se nekatere države članice odločile, da dodatnih odmerkov ne bodo pokupile oz. naročile. Tudi Spiegel je poročal o tem, da Slovenija iz dodatne pošiljke 100 milijonov odmerkov cepiva Pfizer in BioNTech ne bo dobila ničesar. V omenjenem mediju pravijo, da bi razlaga lahko bila takšna, da nekatere države špekulirajo, da lahko primanjkljaj nadomestijo z drugimi cepivi, nekatere države pa morebiti v procesu odločanja o dodatnem naročilu »niso dvignile roke« in si tako zagotovile dodatne odmerke.

V luči navedenega se zato predlagatelji sprašujejo, zakaj je Slovenija ostala brez teh odmerkov, ali je ministrstvo resnično čakalo na AstroZeneco in tako špekuliralo, da bo primanjkljaj nadomestila s cepivom tega proizvajalca, ali pa »smo enostavno samo »pozabili dvigniti roko«, prav tako pa se sprašujejo, »komu je v interesu, da v Sloveniji cepljenje poteka tako neorganizirano in zmedeno ter zakaj se Slovenija ni potegovala za dodatne odmerke cepiv, ki so nam bila na voljo?«