Socialni demokrati

Proti lažem lahko zmaga le resnica.

Zato smo ustvarili projekt #SamoDejstva.

“Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda ne do svojih dejstev.”

Daniel Patrick Moynihan

Kaj je v rešitvah medijske zakonodaje načrtovala SD in česa ne?

V dneh, ko je vprašanje medijske svobode v Sloveniji izpostavljeno ne le doma, ampak tudi v evropskih institucijah, je Ministrstvo za kulturo objavilo obširen odziv na pričevanja pred odborom LIBE v Evropskem parlamentu. V množici zavajajočih ali neresničnih informacij v svojem odzivu je navedlo tudi takšne, ki se neposredno navezujejo na delo Socialnih demokratov v času, ko smo imeli odgovornost za vodenje kulturnega resorja.

#samodejstva, 19. marec 2021

V dneh, ko je vprašanje medijske svobode v Sloveniji izpostavljeno ne le doma, ampak tudi v evropskih institucijah, je Ministrstvo za kulturo objavilo obširen odziv na pričevanja pred odborom LIBE v Evropskem parlamentu, kjer so 5. marca nastopili profesor dr. Marko Milosavljević, raziskovalni novinar Lenart J. Kučić, predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek in Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Ministrstvo za kulturo je v množici zavajajočih ali neresničnih informacij v svojem odzivu navedlo tudi takšne, ki se neposredno navezujejo na delo Socialnih demokratov v času, ko smo imeli odgovornost za vodenje kulturnega resorja.

Celotna izjava Ministrstva za kulturo je napisana zavajajoče, zato je pomembno, da se pred 26. marcem, ko naj bi bila predstavljena tudi v Evropskem parlamentu kot “prava resnica o medijih v Sloveniji”, odgovori na manipulativne razlage. Ne zaradi izvažanja domačih problemov v tujino, ampak zato, da laži ne postanejo resnica.

Ali je izločitev programov velikih komercialnih TV ponudnikov iz osnovnih programskih paketov predlagala že prejšnja vlada?

Ministrstvo za kulturo v svojem odzivu trdi, da je izločitev programov velikih komercialnih TV ponudnikov iz osnovnih programskih paketov predlagala že prejšnja vlada. Trdijo, da je enak člen “predvidevala že različica zakona, ki ga je pripravljala prejšnja vlada. Trenutna vlada je člen obdržala, saj meni, da bi morali imeti uporabniki IPTV pravico, da sami izberejo, katere programe želijo v svojih osnovnih programskih shemah. V tem trenutku je dejansko stanje takšno, da so štirje glavni operaterji, ki ponujajo IPTV, ustanovili neformalni kartel z največjo komercialno TV postajo (Pro Plus), kar potrošnike sili, da plačujejo za kanale Pro Plus tudi, če se odločijo za osnovni televizijski paket. Osupli smo, da gospod Milosavljević to dojema kot poskus ‘uničenja kritičnih medijev’, saj je rešitev prvič predlagala prejšnja vlada, prav tako pa so medijski strokovnjaki skoraj soglasni, da trenutno stanje, v katerem Pro Plus lahko uveljavlja lastne programe v osnovnih shemah operaterjev IPTV, škoduje potrošnikom in onemogoča konkurenco.”

Kaj je res?

Ta trditev ne drži. Osnutek novele Zakona o medijih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo v času prejšnje vlade, ni predvidel takšne rešitve. O tem se je mogoče prepričati v gradivu, ki je bilo januarja 2020 pripravljeno za začetek zakonodajnega postopka in je bilo februarja 2020 poslano v seznanitev Nacionalnemu svetu za kulturo. Tudi predhodni osnutek novele, ki je bil posredovan v javno razpravo junija 2019, ni vseboval takega predloga rešitve.

Predlog, iz katerega izhaja zgoraj opisana prepoved pogojevanja prenašanja programov z zahtevo po njihovem vključevanju v posamezne sheme operaterjev, je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra Vaska Simonitija v julija 2020 objavljenem osnutku novele dodalo v obliki povsem spremenjene dikcije 113. člena veljavnega Zakona o medijih. Nasprotno sta obe različici novele iz časa prejšnje vlade predlagali črtanje 113. člena, saj se v sedanji obliki nanaša na drugo vsebino, to je avtorskopravno zaščito, ki jo ustrezneje urejajo zakoni s tega področja (ZASP in ZKUASP).

Ali je prejšnja vlada res zamujala pri implementaciji evropske direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah in je zato Sloveniji grozila milijonska kazen?

Mitja Iršič, tiskovni predstavnik Ministrstva za kulturo, znan po neprimernih tvitih, je ob vladnem sprejemu novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah na Twitterju sporočil: “Z implementacijo direktive EU smo bili zaradi prejšnje vlade in njenih 10 minutnih sej krepko v zamudi. Grozila je milijonska kazen. Na srečo se je @mk_gov_si kljub epidemiji podvizalo in zakon pripravilo še dovolj hitro, da kazni zaradi pozne implementacije ne bo.”

Kaj je res?

Ta trditev ne drži. Rok za prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah se je iztekel konec septembra 2020, torej v času vlade Janeza Janše. Države članice EU so imele za prenos konec leta 2018 sprejete direktive na voljo 21 mesecev. To je upošteval tudi normativni program vlade, ki je kot rok predložitve novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah v obravnavo na vladi predvidel 7. april 2020, skrajni rok za sprejem pa 4. september 2020.

Ministrstvo za kulturo je v obdobju prejšnje vlade že pripravljalo predlog novele in v ta namen opravljalo posvetovanja glede posameznih rešitev, ki jih zahteva ali omogoča direktiva. Zaradi nepričakovanega odstopa predsednika vlade Marjana Šarca 27. januarja 2020 so bile aktivnosti prejšnje vlade na tem področju predčasno prekinjene. Če do odstopa ne bi prišlo, bi bil zakon uveljavljen v skladu z normativnim načrtom. In če bi sedanja vlad a pripravila strokoven predlog, Sloveniji ne bi grozila nobena kazen.

Kaj pa je res vseboval naš predlog medijske zakonodaje?

Ministrstvo za kulturo je v prejšnji vladi pripravilo celovito prenovo medijskega zakona. Javna razprava je trajala dva meseca. Po temeljitem in vključujočem usklajevanju s strokovno in zainteresirano javnostjo je bil predlog zakona pripravljen za zakonodajni postopek ravno v času, ko nas je presenetil odstop prejšnjega premierja. Če bi ministrstvo za kulturo v novi vladi podprlo že pripravljeni predlog in ga predlagalo v sprejem, bi Slovenija pridobila zakonodajni okvir v podporo neodvisnemu, transparentnemu delovanju medijev in njihovi večji poslovni vzdržnosti. Namesto tega je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija znatno osiromašilo predlog zakona, tako da je iz njega odstranilo nekatera ključna določila, po drugi strani pa ga je dopolnilo z nestrokovnimi in pomanjkljivimi rešitvami, med drugim tudi z neutemeljenimi posegi v področja, ki jih urejajo drugi zakoni.

Trditev ministrstva pod vodstvom ministra Vaska Simonitija v odzivu na pričevanja pred odborom LIBE, da je posodobljen predlog , ki ga je ministrstvo javnosti predstavilo julija 2020, »ohranil več kot 90 % prvotnega zakonskega predloga« (torej tistega, ki ga je ministrstvo pripravilo v obdobju ministra Zorana Pozniča), je zato zavajajoča.

Glavne pomanjkljivosti novega predloga zakona iz lanskega julija so odvzem dela sredstev RTV Slovenija za financiranje javnega interesa v zasebnih medijih brez zakonsko določenih kriterijev dodeljevanja; nova dajatev za kabelske operaterje (in posledično državljane, njihove naročnike), namenjena financiranju produkcije zasebnih televizij prav tako brez vnaprej določenih zakonskih kriterijev in meril; izločitev predvidenih spodbud za preiskovalno novinarstvo in kulturnokritiške vsebine ter ohranjanje in razvoj novinarskih in drugih ključnih delovnih mest v medijih; neobrazloženo ukinjanje radijskih mrež, ki bi najbolj prizadelo le nekaj vnaprej znanih subjektov; odstranitev določil o transparentnosti finančnih sredstev, ki jih podjetja v državni lasti namenjajo medijem (prek oglaševanja, donacij, plačanih objav ipd.); opustitev omejevanja možnosti zlorab medijev, financiranih iz javnih sredstev, za politično oglaševanje; izločitev določil o pridobivanju podatkov za nadzor ter transparentnost delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev; izenačenje prepovedi sovražnega govora v programskih in oglasnih vsebinah medijev na raven deklarativnih določb in opustitev odrekanja javnofinančne podpore ponavljajočim se pravnomočno potrjenim kršiteljem teh prepovedi; ter izbris drugih natančnih, zakonsko določenih kriterijev in meril dodeljevanja javnih sredstev, namenjenih medijem. S tem so bili črtani predvidene varovalke pred samovoljo odločevalcev in političnimi zlorabami ter korektivi in prednostni kriteriji, namenjeni delovnopravni varnosti zaposlenih v medijskih podjetjih, ki prejemajo javna sredstva. Poleg tega je bilo opuščeno spodbujanje uredniške in poklicne avtonomije na področju samoregulacije v medijih kot enega ključnih elementov odgovornega in neodvisnega novinarstva. V nasprotju s prejšnjo verzijo pa ni bilo predvideno niti spremljanje uresničevanja zakonskih ciljev na področju medijev. To je velika pomanjkljivost, ki lahko vodi v nesmotrno porabo javnih financ brez doseganja javnointeresnih ciljev. Pomanjkljiva zakonodaja ne vpliva samo na medije, ampak tudi na pravice javnosti.

Kaj vse je vseboval predlog novele zakona o medijih, ki ga je pripravila ekipa ministrstva za kulturo v prejšnji vladi, preberite na spodnji povezavi.

Tanja Fajon je do epidemije Covida-19 redno opravljala svoje delo v Evropskem parlamentu (EP) in bila v njem fizično prisotna, kar je preverljivo v ustreznih službah institucije. V času epidemije je Evropski parlament priporočal delo od doma, nekaj časa je bil celo zaprt.
26. julija 2021/by Tadej Ekart
V množici zavajajočih ali neresničnih informacij v odzivu Ministrstva za kulturo so tudi takšne, ki se neposredno navezujejo na delo SD v času, ko smo imeli odgovornost za vodenje kulturnega resorja.
18. marca 2021/by mf
Po spletu krožijo napačne informacije, da je dr. Jernej Pikalo kot minister za izobraževanje, znanost in šport Dnevnik Ane Frank umaknil iz učnega načrta za slovenski jezik. Ta informacija je neresnična, saj se je navedena sprememba zgodila v času, ko Pikalo ni bil minister, hkrati pa to tudi ni pristojnost ministra za izobraževanje, ampak predmetne in recenzentske skupine Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
10. februarja 2021/by Miha Damiš
SD ni uzurpirala MDDSZ, ampak ga je vodila kot dober gospodar. Domnevni »okostnjaki« ne obstajajo, saj bi sicer že zdavnaj bili razkriti javnosti in se sedaj uporabljajo zgolj za dimno zaveso pred prihajajočo interpelacijo aktualnega ministra.
23. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal Politikis, da naj bi predsednica Socialnih demokratov izvajala kakršnekoli pritiske poslanke in poslance SD glede podpore konstruktivni nezaupnici je izmišljena.
15. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal skandal24.si, da naj bi se na rednem srečanju vodstev SD in ZSSS pogovarjali o organizaciji stavke, je izmišljena.
14. januarja 2021/by Miha Damiš
Član vladne Lahovnikove skupine dr. Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.
8. decembra 2020/by mf
SamoDejstva: Zgodba o ukradeni judovski vili
Janez Janša je najaktivnejši razširjevalec zgodbe o "ukradeni judovski vili", ki si naj bi jo na Levstikovi 15 v Ljubljani zase prisvojila SD. Kakšna je resnična zgodovina hiše, komu naj bi bila ukradena in zakaj je v lasti SD?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je SD res kriva za TEŠ 6?
Za projekt izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj že leta velja, da je glavni krivec za zgrešene odločitve SD in njegov "šaleški lobi". Toda, ko natančno pogledamo, kdo in kdaj je sprejemal ključne odločitve, podpisoval pogodbe in na koga kažejo kriminalistične preiskave, se začne izrisovati drugačna slika o odgovornosti za to največjo naložbo slovenske energetike.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je država za študije o dolgotrajno oskrbi res zapravila 74 mio?
Nova24TV je intenzivno razširjala laž, da je država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč. Pa je to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je Tanja Fajon ob migrantski krizi glasovala proti zapori notranjih meja v EU?
Evropski parlament nima pristojnosti pri vzpostavitvi mejnih zapor posameznih držav in ni o tem nikoli glasoval. Zgornja trditev je zato napačna, zavajajoča in močno vzeta iz konteksta. Kaže pa tudi na popolno nepoznavanje vloge in postopkov v evropskih institucijah.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res glasuje drugače, kot govori?
V javnosti se večkrat pojavlja tipičen primer zavajanja o glasovanjih Tanje Fajon: nekaj iz konteksta vzetih glasovanj o dopolnilih vmesnih poročil je zlepljenih v neko novo »resnico«, namenjeno manipulaciji.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Resnica o hudem kriminalu v Slovenskih državnih gozdovih
Se v Slovenskih državnih gozdovih res dogajajo "huda kriminalna dejanja pod patronatom Dejana Židana", kot to piše v svojem članku portal V fokusu?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je aktivacija 37.a člena res potrebna za delovanje vojske na meji?
SDS in njeni »mediji« nas že več mesecev prepričujejo, da bosta zaradi invazije migrantov, ki so povrhu okuženi še z virusom, ogrožena nacionalna varnost in javno zdravje naših državljanov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Se je SD res financiral iz promocije slovenske hrane?
Nova24TV je že pred časom lansirala zgodbo o financiranju stranke SD preko nacionalne promocije slovenske hrane. Tako smo lahko v medijih SDS prebrali in slišali, da "insajderji trdijo, da gre za posel, prek katerega je Dejan Židan uredil nelegalno financiranje kampanje stranke SD." Pa je vse to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res podpira ilegalne migracije?
Ne, Tanja Fajon ne podpira nezakonitih migracij. Vedno pa je in bo zagovarjala skupen pristop evropskih držav do pojava nezakonitih migracij, saj je to edini način, da jih lahko nadziramo in zaustavljamo. Pri tem zagovarja dosledno spoštovanje človekovih pravic.
12. novembra 2020/by mf
Kot poslanka v evropskem parlamentu ima Tanja Fajon povsem enako plačo in enaka nadomestila kot vsi drugi evropski poslanci. Plača vsakega slovenskega poslanca v EP po odbitem davku v EU in plačilu razlike dohodnine v Sloveniji znaša 5700 evrov. Tanja Fajon nima prihodkov iz drugih virov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je jamstvena shema nepotrebna ali neoperativna?
Minister za finance Andrej Šircelj pravi, da je nedelujoča jamstvena shema za podjetja zgolj "rezerva za zagotavljanje likvidnosti", saj je likvidnost gospodarstva dobra, banke pa podjetjem dajejo kredite. Zakaj je bilo potem v Nemčiji uveljavljenih za 16-krat več jamstev kot pri nas?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Nova24TV ni medij, ampak propagandno orodje in orožje
SDS je vzpostavila medijsko mrežo, ki načrtno širi neresnice, blati, žali, diskreditira. Kot je videti pri njihovem zgledu na Madžarskem, je obvladovanje medijev ključni del za popolno prevlado v političnem prostoru.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Smo Slovenci izgubili teran?
Teran je in ostaja samo slovensko vino in nobeno drugo vino se ne sme poimenovati ali tržiti kot teran. Zaščita porekla terana je last pridelovalcev terana s slovenskega Krasa, ki so se za zaščito odločili prav zato, da bi s tem preprečili nelojalno konkurenco iz Hrvaške Istre, kjer pridelujejo drugačno vino, po nižjih stroških.
12. novembra 2020/by mf
Zaradi laži, ki jih (ne da bi jih preverjali) že vrsto let širijo Nova24TV in Demokracija ter njuni sateliti, je Tanja Fajon vložila in tudi dobila tožbo na novinarskem častnem razsodišču, prav tako sta morala omenjena medija stranke SDS objaviti razsodbo in popravek svojih laži.
12. novembra 2020/by mf
Pridi z nami

Socialni demokrati

Proti lažem lahko zmaga le resnica.

Zato smo ustvarili projekt #SamoDejstva.

“Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda ne do svojih dejstev.”

Daniel Patrick Moynihan