V sredini leta 2016 so se iztekle 20-letne koncesijske pogodbe za upravljanje državnih gozdov, ki predstavljajo 20 % vseh gozdov v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pod vodstvom takratnega ministra mag. Dejana Židana v upravljanju koncesionarjev zaznalo neučinkovitost, številne nepravilnosti in celo kazniva dejanja izkoriščanja tujih delavcev, zato je bila po poteku koncesij po vzoru zahodnih držav predlagana sprememba sistema upravljanja z gozdovi. Ta je postal veliko bolj učinkovit, transparenten in ob ekosistemskih koristih državi še vedno prinaša dvakrat večji donos na posekan kubik lesa, kot v obdobju koncesionarjev, ob tem pa z dolgoročnimi pogodbami zagotavlja stalno surovino celotni lesnopredelovalni indistriji, ki v Sloveniji zaposluje več 10.000 delavcev.

Članek že na začetku zmotno navaja vlogo Damijana Oražma v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) in njegovimi domnevno sorodstvenimi povezavami s takratnim ministrom Dejanom Židanom. Damijan Oražem ni v nobeni sorodstveni povezavi z Dejanom Židanom, sploh pa ni zaposlen v SiDG, temveč je direktor Zavoda za gozdove Slovenije.

V nadaljevanju avtor članka citira Facebook zapis aktualne ministrice za kmetijstvo, ki v svoj zagovor ob aferah Kras in Izola navaja številne gospodarske afere, med drugim omeni tudi Slovenske državne gozdove. Spomnimo, da je ministrica prevzela vodenje kmetijskega resorja že v sredini leta 2018, v začetku leta 2017 pa je direktovanje v SiDG prevzel vplivni član stranke Desus Zlatko Ficko. Je pa SiDG gospodarska družba, ki je ustanovljena na podlagi Zakona o gospodarskih družbah. Ima neodvisni nadzorni svet, ki nadzira poslovanje družbe in je kazensko in odškodninsko odgovoren za nadzor nad družbo. V nadzorni svet so 4 člani imenovani s strani vlade, 1 član s strani opozicije in 3 predstavniki zaposlenih. Glede na takšno sestavo in vlogo nadzornega sveta vsakokratni minister in vlada ne moreta operativno vplivati na delovanje družbe.

Avtor v zaključku spletnega članka zapiše še domneve o več deset milijonski kraji lesa v SiDG in malomarnim ravnanjem na javnih dražbah ter pri tem skupaj z zavajujočim naslovom insinuira na povezavo med domnevnimi nepravilnostmi in nekdanjim ministrom Dejanom Židanom. SiDG je dolžan vzpostaviti in obvladovati vsa tveganja v poslovanju, med katerimi so tudi kraje v gozdovih. Dolžan je vzpostaviti sistem nadzora in ga tudi izvajati, naloga pristojnih pa je, da sistem tudi preverjajo. Je pa vsak dolžan takoj prijaviti sum kraje, če ima kakršnekoli informacije.

Avtor namiguje tudi o prodaji lesa na dražbah po nižji ceni. Pri tem naj pojasnimo, da je to v izjemnih primerih tudi dovoljeno, v kolikor so na trgu viški lesa in grozi škoda zaradi neprodanega lesa. Tako je tudi predvideno v pravilih, ki jih je sprejela vlada. Običajno na trgu sicer ni viškov hlodovine, vendar je bila v letih  2017, 2018 in 2019 izjemna situacija, ki je nastala zaradi velikih vetrolomov, posledično pa še namnožitve podlubnikov v pretežnem delu Evrope, kar je pripeljalo do razmer, v katerih so bile veliki viški lesa in je trg smrekove hlodovine deloval nenormalno (na Češkem in v delu Nemčije so npr. nekaj časa prodajali hlodovino na panju po 1 EUR/m3, samo da se je spravilo okužen les iz gozda).