Andrej Šircelj je pred dnevi za Finance govoril o poroštveni shemi za podjetja: “Jamstvena shema, ki jo je DZ sprejel pred prvomajskimi prazniki, po nekaj zapletih pa je v praksi zaživela poleti, se bo podaljšala. Merila, da lahko podjetje koristi jamstveno shemo, se bodo razširila, banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 25 odstotkov in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019. Poleg tega ne bo več obvezna poravnava. Pričakujem, da se povpraševanje po tovrstnih jamstvih države ne bo bistveno povečalo. Likvidnost gospodarstva je dobra, banke zauajo podjetjem in jim dajejo kredite, kot so jim jih dajale tudi prej. Zato se jamstvena shema tudi ne uporablja toliko, kot se je pričakovalo, sam jo pa vidim bolj kot neke vrsto rezervo za zagotavljanje likvidnosti…”

Navedene izjava ministra za finance ne držijo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so se posojila nebančnemu sektorju septembra povečala za 96 mio evrov, s čimer se je šele sedaj hitro zmanjševanje posojil nebančnemu sektorju ustavilo. Septembra je rast teh posojil ostala pozitivna pri 0,5 %. Kot navaja Banka Slovenije, so se posojila podjetjem septembra povečala za 33 mio evrov, kar je prvo mesečno povečanje na ravni bančnega sistema po razglasitvi pandemije marca letos. Kljub temu ostaja medletna stopnja rasti posojil podjetjem drugi mesec zapored negativna, septembra je znašala -1,7 %. Podjetja pri bankah ne dobivajo kreditov, ker garancijska shema ne deluje. Če bi delovala enako uspešno kot v Nemčiji, bi morali odobriti v Sloveniji že za preko 1200 milijonov evrov garancij, po zadnjih razpoložljivih podatkih Fiskalnega sveta pa naj bi bilo doslej zagotovljenih le za 76 milijonov jamstev ali za skoraj 16 krat manj.

Slaba koriščenost jamstvene sheme ni posledica tega, da podjetja nimajo težav pri zagotavljanju likvidnosti, ampak neoperativne jamstvene sheme, ki je v začetnih mesecih po začetku epidemije ostajala skoraj povsem neizkoriščena. Šele s popravki, predlaganimi s PKP6, bo država omogočila črpanje garancij do ravni 25% ravni prihodkov od prodaje v letu 2019, kar je na ravni EU dovoljeno že osem mesecev, a je aktualna vlada doslej dopuščala garancije le do 10% ravni prihodkov.

Mogoče pa minister Šircelj, ko navaja “da banke zaupajo podjetjem in jim dajejo kredite kot prej” preprosto meša med podjetji in gospodinjstvi. Po podatkih Banke Slovenije je rast posojil gospodinjstvom septembra ostala nespremenjena pri 1,4 % medletno in tudu ta je bila za 5 o. t. nižja kot pred enim letom. Zmanjševanje posojil gospodinjstvom je bilo prisotno zlasti v prvi polovici letošnjega leta, od julija dalje pa se je njihov obseg povečeval, septembra za 55 mio evrov. Rast stanovanjskih posojil je ostala pri 4,3 % medletno, medtem ko se je krčenje potrošniških posojil nadaljevalo (-4,8 % medletno). V tretjem četrtletju letos se je povečal obseg ostalih posojil, med njimi predvsem negativna stanja na transakcijskih računih komitentov. Slednje dodatno dokazuje, da so ljudje v vse težjem finančnem položaju.

Zato lahko v polnem ovržemo tudi trditve Janez Janše iz 21. aprila 2020, da “z drugim zakonom o zagotavljanju likvidnosti dodatno omogočamo ohranitev proizvodnje in razvojnih potencialov”, saj od obljubljenih dveh milijard garancij ni bila porabljena niti petnajstina.