Dejstva:

• Promocija slovenske hrane je dober način za to, da se krepi zaupanje ljudi v slovensko hrano, slovensko kmetijstvo in proizvodnjo hrane. To je eden od ključnih orodij, ki jih ima država za to, da ščiti in razvija slovenski prehranski sektor.
• SDS ob očitnih težavah s financiranjem njenih operacij (sporna posojila iz BiH, financiranje strankinih medijev iz tujine, domnevna navezanost na finančne vire AltRight gibanja) odvrača pozornost na način, da poizkuša oblatiti druge, zato da doseže učinek “vsi so isti”. A nismo vsi isti.
• Izvedba akcije “Naša super hrana” je potekala v skladu s pravili javnega naročanja. Sredstva so skupaj zagotovili država in pridelovalci / predelovalci.
• Mag. Dejan Židan kot nekdanji minister za kmetijstvo v izbirni komisiji ni sodeloval in nanjo ni vplival.
• SDS skupaj s svojo medijsko mašinerijo nameče skupaj nekaj podatkov, po možnosti milijonskih cifer, nekaj imen, pa še Forum 21 in “abrakadabra” se iz tega rodi afera o financiranju stranke SD. Pri tem je glavni referenčni vir vsega skupaj Nova24tv.

Akcija za sistematično in večletno promocijo slovenske hrane je določena z zakonom, ki je bil sprejet z veliko večino glasov poslank in poslancev (2011), ker je slovenska politika v promociji slovenske hrane prepoznala način, da povečamo samooskrbo, zaščitimo slovensko kmetijstvo in mu omogočimo razvoj ter pridelovalcem in predelovalcem pomagamo pri učinkovitem trženju slovenske hrane.

Visoko zaupanje ljudi v slovensko hrano je rezultat tega. Pri tem je Slovenija dosegla tudi kakovosten premik, saj se krepi delež proizvodov iz ekološke in biološke pridelave in predelave. Vse to s ciljem, da ljudem zagotovimo zdravo in varno hrano, pri tem pa omogočimo razvoj prehranskega sektorja in nove priložnosti za kmete, za gospodarstvo in za potrošnike.

Promocija je rezultat skupnega sodelovanja države, prehranske industrije in kmetov. Celoten sektor je stopil skupaj, da ohranjamo in krepimo visoko zaupanje ljudi.

V Sloveniji smo v obdobju 3 let za promocijo hrane namenili 3 milijone evrov, sosednja Avstrija v ta namen namenja 20 milijonov evrov v enakem časovnem obdobju. Gre za skupna sredstva, ki jih v akcijo prispevajo država in podjetja, pri čemer je država za akcijo namenila 1.124.480 evrov.

Akcija je bila razvita s partnerskim pristopom in sodelovanjem celotnega sektorja, izvajalec pa izbran na javnem razpisu za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Ponudbe je ocenjevala 11-članska komisija, v kateri so bili le 4 vladni predstavniki, preostali pa so bili imenovani s strani sektorjev. Tudi svet za promocijo so vedno vodili predstavniki proizvajalcev (najprej predstavnica Medexa, nato predstavnik Zadružne zveze).

Okvirni sporazum je bil kot metoda, predvidena z zakonom o javnem naročanju, izbran zato, ker je bila končna količina sredstev odvisna od tega, v kolikšni meri bosta v akcijo prispevala sektorja proizvodnje mleka in mesa v celotnem triletnem obdobju, ta pa je odvisna od količine pridelanega in predelanega mleka in mesa v posameznem letu.

Država je zagotovila toliko sredstev, kolikor so zagotovili drugi deležniki, da se zagotovi enaka participacija javnih in zasebnih vložkov, ker so se z akcijo tudi zasledovale javne (razvoj sektorja, samooskrbnost, delovna mesta ipd.) in zasebne koristi (prodaja in trženje slovenskih prehranskih izdelkov).

O vlogi mag. Dejana Židana in stranke SD

Mag. Dejan Židan ni nikoli sodeloval v izbirnih postopkih. Sprejete odločitve so bile plod odločitev neodvisnih komisij, sestavljenih iz različnih deležnikov. Takšna sestava je bila zastavljena prav zato, da se zmanjšajo tovrstna tveganja in da se sprejmejo odločitve v interesu vseh deležnikov.

Očitki o konfliktu interesov zaradi znanca, sodelujočega v komisiji, so absurdne. Kot angažiran kmetijski minister je Dejan Židan poznal veliko ljudi v celotnem prehranskem sektorju, tudi številne člane komisije. Vendar nikoli ni vplival na njihove odločitve ali njihovo integriteto.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v času njegovega vodenja veljalo za enega najbolj revidiranih državnih organov, ki je po mnenju Računskega sodišča tudi eno najbolj odzivnih in urejenih ministrstev.

Stranka SD ni nikoli sodelovala z agencijo Futura.

Učinki akcije

Učinke akcije spremlja država s partnerji preko neodvisnega merjenja javnega mnenja (Valicon), ki kaže, da:

• 68 % potrošnikov vedno pogosteje kupijo hrano slovenskega porekla.
• 73 % potrošnikov je prepričanih, da je slovenska hrana bolj sveža in kakovostna in zaupanja vredna.
• Več kot dve tretjini potrošnikov meni, da je meso slovenskega porekla boljše kakovosti in okusa.
• Več kot tri četrtine jih meni, a je mleko slovenskega porekla bolj kakovostno.
• Vsak drugi potrošnik trdi, da je za hrano slovenskega porekla pripravljen plačati višjo ceno.
• Več kot 80 % potrošnikov se zaveda, da s kupovanjem hrane slovenskega porekla posredno prispeva k ohranitvi delovnih mest in razvoja podeželja.

Zaključek

Da se je SD financiral iz promocije slovenske hranje, je laž.