1. Avtor zapisa Luka Perš uvodno trdi, da so kljub črnogledim napovedim Cvikla in levega dela parlamentarne opozicije podatki za Slovenijo zelo ugodni.

Poudarjamo, da podatki o “deležu javnega dolga v bruto domačem proizvodu ”, ki ga v svojem članku “JANŠEVO VESELJAČENJE, MEDTEM KO SLOVENSKE JAVNE FINANCE ŽALOSTNO TONEJO” navaja Milan M. Cvikl, temelji na uradni evropski statistiki, ki jo objavlja Eurostat, za statistiko pristojna institucija EU. Količnik povezuje tako doseženo gospodarsko rast, merjeno v bruto domačem proizvodu (BDP), in doseženo raven javnega dolga posamezne države članice EU, ki se predstavlja kot gibanje deleža javnega dolga v BDP ob koncu prvega četrtletja 2021. Statistični podatki pa nedvomno kažejo, da se Slovenija pod aktualno vlado Janeza Janše s tem sooča manj učinkovito kot druge članice. Velik javnofinančni primanjkljaj in posledično povečanje javnega dolga v BDP kaže na neodgovornost in razsipnost vlade, ker se je količnik za Slovenijo v prvem četrtletju povečal dvakrat hitreje kot v povprečju EU. Nadalje Milan M. Cvikl uporablja javno dostopne podatke Ministrstva za finance, ko predstavlja podatke o prihodkih in odhodkih javnih financ, in še posebej državnega proračuna ter primanjkljaja. Podatki Janševe vlade potrjujejo, da se negativni trendi poglabljajo in nadaljujejo – po zadnjih dosegljivih podatkih Ministrstva za finance – vse do konca julija 2021.

Avtor zapisa Luka Perš zato ne more spremeniti dejstva, da je po uradnoh podatkih Eurostat Slovenija četrta najslabša država EU z več kot dvakrat višjimi prirastkom dolga kot povprečje EU. Zato ponavljamo pomen objave Eurostat iz 22. julija 2021, da je javni dolg v evroobmočju prvič v zgodovini prebil magično mejo 100 % BDP, še vedno pretežno zaradi ukrepov politik, ki naj nevtralizirajo gospodarske in družbene učinke pandemije in zaženejo okrevanje, pri tem pa je dolg sektorja države v deležu BDP dosegel 100,5 % BDP v primerjavi z 97,8 % na koncu zadnjega četrtletja 2020. V vseh državah članicah EU se je količnik oziroma delež povečal iz 90,5% na 92,9% BDP ali povečanje za 2,4 odstotne točke v treh mesecih.

Med državami, pri katerih se javni dolg najhitreje povečuje, je v zadnjem obdobju ponovno tudi Slovenija. Tega ne more nevtralizirati niti visoka aktualna zaposlenost, ker že vpliva na imenovalec v količniku (javni dolg kot delež BDP). Ključni dejavnik, na katerega Milan M. Cvikl opozarja, je namreč števec količnika oziroma raven ali prirast dolg, ki je posledica višje rasti javnih odhodkov kot javnih prihodkov in je predvsem rezultat odločitev aktualne vlade.

Zato odgovorno trdimo, da je tretji Janševi vladi v manj kot letu vladanju uspelo, da je uvrstila Slovenijo na četrto (najslabše) mesto med državami, ki najhitreje povečujejo dolg. Eurostat namreč predstavi, da je bilo v prvem četrtletju 2021 glede na konec leta 2020 največje povečanje javnega dolga (zadnji razpoložljivi podatki) uresničeno v Cipru (+6,5 odstotne točke), na Češkem (+6,3 odstotne točke), v Španiji (+5,3 odstotne točke) in v Sloveniji (+5,2 odstotne točke), nato pa v Belgiji (+4,4 odstotne točke), Malti in Italiji (v obeh +4,2 odstotne točke). Torej: Sloveniji se je dolg povečal za več kot dvakrat hitreje kot v povprečju EU (+5,2 odstotne točke v primerjavi s povprečjem EU +2,4 odstotne točke) in zato je slabo, da dosegamo neslavno četrto mesto v prirastu dolga.

2. Avtor Luka Perš trdi, da Milan M. Cvikl eden tistih posameznikov v Sloveniji, ki se je vedno znal prodati za svoje osebne cilje, zato je bil oportuno vedno na strani tranzicijskega omrežja in da je svojo politično pot je pričel v Ropovi vladi, ko je 20. aprila 2004 postal minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve. Po porazu Liberalne demokracije Slovenije na parlamentarnih volitvah leta 2004 je postal poslanec LDS, kasneje pa je na sredini mandata prestopil k Socialnim demokratom. V kampanji pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 naj bi bil eden osrednjih eksekutorjev napada na Janeza Janšo pri aferi Patria.

Poudarjamo, da je Milan M. Cvikl pričel svojo politično pot še pred osamosvajanjem Slovenije, ko je redno objavljal na temo neustrezne denarne politike v bivši državi in nato v času osamosvajanja, ko je bil kot uslužbenec nove centralne banke, tedanje Narodne banke Slovenije, eden od nosilcev priprave in sprejemanja centralnobančne zakonodaje. Na predlog nekaterih ožjih sodelavcev vlade, znotraj katere je deloval kot predstavnik centralne banke v pripravljalni skupini za osamosvajanje, je bil celo s strani takratnega predsednika Vlade Lojzeta Peterleta povabljen, da kandidira za ministra za finance, kar pa zaradi zavrnitve njegovih pogojev (ohranitev ministra dr. Kranjca v ožji ekipi) ni dobilo potrditve s strani vodilnih v DEMOS-u.

Po sedemletnem delu v Svetovni banki v ZDA se je kot delegirani strokovnjak Svetovne banke leta 1998 aktiviral kot del vodilne ekipe Ministrstva za finance. V tem času je bil del ekipe, ki je izvedla proračunske in javnofinančne reforme, vključno s pripravo in sprejemom Zakona o javnih financah ter proračunskih metodologij kot pogojev za vstop Slovenije v EU. To delo je bilo pozitivno ocenjeno in bilo pripoznano kot najbolj ustrezno za sprejem v EU in je predstavljalo temelj makroekonomske politike za kasnejše izpolnjevanje pogojev za prevzem evra s strani Slovenije kot prve med novimi članicami EU. Takrat oblikovane proračunske metodologije so pa še danes podlage, po katerih se pripravljajo državni proračun, proračuni občin in finančni načrti obeh socialnih blagajn.

Ob vstopu v EU je bil po neuspeli kandidaturi za predsednika Računskega sodišča povabljen, da postane minister za evropske zadeve. Vodil je vstop v EU in pripravo prvih resolucij o delu vlade v EU. V času njegovega ministrovanja je Slovenija prejela vabilo, da zaradi dobrega dela vlad do tedaj, predseduje EU kot prva med novimi članicam EU, kar se je uresničilo v prvi polovici 2008.

Navedba, da naj bi bil eksekutor napadov na Janeza Janšo v aferi Patria, ne drži. Kot poslanec Državnega zbora je Milan M. Cvikl vodil preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev političnih funkcij za nakup oklepnih vozil 8×8 in povezav z zlorabami pooblastil v času preprodaje orožja v času in po osamosvajanju Slovenije. Delovanje preiskovalnih komisij Državnega zbora je eno najpomembnejših nadzornih orodij za nadzor parlamenta nad delom vlade. Janez Janša pred preiskovalno komisijo ni nikoli nastopil kot priča, ker se je na vabila zaradi domnevnih drugih obveznosti trikrat opravičil. S tem ni izkoristil priložnosti, da bi ovrgel navedbe prič in dokaznih listin.

Milan M. Cvikl prav tako obžaluje, da je sodni postopek o Patrii v Sloveniji časovno zastaral in da ni bila nikoli ovržen sum, niti sodno potrjen sum njegove osebne vloge ali vloge kot predsednika SDS ali predsednika vlade v času, ko se je ta koruptivni posel (kot so potrdila sodišča v Avstriji in kot se je potrdilo z obojestransko razveljavitvijo pogodbe s Patrio, tudi po jasni intervenci Finske države v avgustu 2008) sklenil v sumljivih okoliščinah.

3. Avtor Luka Perš trdi, da je zasluge za politično uničevanje nasprotnikov na desnici Cvikl hitro unovčil.

Poudariti najprej velja, da je bil Milan M. Cvikl s strani volivcev dvakrat izvoljen za poslanca na dveh zaporednih volitvah, med drugim tudi leta 2008, ko je na listi SD v svojem volilnem okraju po številu glasov premagal tako predsednika SDS Janeza Janšo kot predsednika ZARES Gregorja Golobiča.

Po delu generalnega sekretarja v Pahorjevi vladi je bil za člana Evropskega računskega sodišča (ERS) potrjen z glasovanjem v Evropskem parlamentu z veliko večino, tudi s strani članov iz skupine Evropske ljudske stranke, seveda z izjemo nekaterih slovenskih članov omenjene politične skupine.

Za člana Evropskega računskega sodišča pa veljajo jasni vsebinski kriteriji, ki jih je Milan M. Cvikl z več desetletji dela na vprašanjih makroekonomskega upravljanja, finančnega sistema in ključnih vprašanj zagotavljanja učinkovitega, uspešnega in gospodarnega upravljanja z javnim denarjem, nedvomno izpolnjeval.

4. Avtor Luka Perš dalje trdi, da Cvikl seje apokaliptične napovedi o finančnem kolapsu Slovenije in daje zelo rad videz relevantnega mednarodnega finančnega strokovnjaka. Tako pri stranki Socialni demokrati opravlja nalogo predsednika strokovnega sveta za finance, razvoj in kohezijo. V najnovejši analizi stanja slovenskih javnih financ je v svojem dolgoveznem tekstu zapisal, da sedanja vlada katastrofalno upravlja z javnimi financami in se visoko zadolžuje. To je podkrepil s podatkom, da se Slovenija zadolžuje po 5,2 odstotni točki. Kot najbolj alarmantno je navedel, da bo primanjkljaj že konec julija 2,7 milijardi evrov, do konca leta pa 4,6 milijarde evrov.

Zanikamo, da je Milan M. Cvikl podal napoved o finančnem kolapsu, kar je sicer z vabili trojki in sejanjem nezaupanja počel Janez Janša v času njegove druge vlade pred slabim desetletjem. To je počel prav v času, ko je bila Slovenija v najtežjem položaju zaradi visokega tujega zadolževanja iz obdobja prve Janševe vlade in stroškov bančne sanacije, povzročene z visokimi kratkoročnimi krediti, tudi zaradi podjetniških prevzemov, ki jih je legalizirala novela Zakona o prevzemih, predlagana in sprejeta s strani koalicije v času prve Janševe vlade.

Prav tako zanikamo, da bi navajal, da se Slovenija zadolžuje visoko. Avtor Luka Perš naj ponovno preuči vir Eurostat in tekst Milana M. Cvikla, da bo ugotovil, da govorimo o visokem prirastu ali povečanju količnika javnega dolga kot deleža BDP in sicer za +5,2 odstotne točke, kar pomeni, da raste javni dolg hitreje kot BDP in to več kot dvakrat hitreje kot v povprečju EU, s tem pa je bil prirast četrti najvišji v EU v prvem četrtletju 2021. To vse je preverljivo in potrjeno s strani Eurostat in s podatki aktualne vlade. O obrestnih merah, po katerih se Slovenija, podobno kot vse druge države zaradi ekspanzivne politike ECB in drugih centralnih bank, trenutno ugodno zadolžuje, avtor Milan M. Cvikl v tekstu ne govori niti z besedo.

Prav tako ni res, da bi Milan M. Cvikl alarmantno navedel, da bo primanjklaj (državnega proračuna) konec julija 2,7 milijarde evrov, temveč je citiral podatke Ministrstva za finance Republike Slovenije na dan 31. julija 2021, ki jih objavlja kot del svojih rednih nalog, tudi zaradi poročanja Evrostatu, ko tekoče spremlja in objavlja začasne podatke o tekočih gibanjih proračuna. Milan M. Cvikl je navedel, citiramo, da “četudi gre za tekoče, še nedokončne podatke, ti za konec julija potrjujejo nadaljevanje katastrofičnih negativnih trendov. Ti se odražajo v visokem pospešku rasti odhodkov in kljub nekaj višji rasti prihodkov glede na leto 2020, ki pa bistveno ne odstopajo od načrtovanih, v dodatnem 800 milijonov evrov (mesečnem) višjem proračunskemu primanjkljaju, ki je tako konec julija dosegel že višino preko 2,7 milijarde evrov.” In nadaljeval, citiramo, da “če bi se ta trend nadaljeval v preostanku leta, še posebej ob četrtem valu (pandemije), lahko ob koncu leta dosežemo primanjkljaj v višini preko 4,6 milijarde evrov.”

Poudarjamo, da je Milan M. Cvikl dokazano relevantni mednarodni finančni strokovnjak, saj mu sicer ne bi leta 1990 kot drugemu Slovencu uspelo biti izbran na mednarodnem razpisu Svetovne banke v skupino 30 zaposlenih izmed več kot 5000 kandidatov. Prav tako ne bi brez dokazano uspešnega dela v Svetovni banki prejel znak Odličnosti Svetovne banke. Če ne bi učinkovito in uspešno delal na Evropskem računskem sodišču, ne bi bil izmed članov sodišča izvoljen za dekana senata, odgovornega za revizijo prihodkov, finančno gospodarskega upravljanja in organov ter institucij EU.

5. Avtor Luka Perš navaja, da se Cvikl se pri svoji analizi izgovarja na podatke Eurostata, a je kot kaže spregledal pozitivne kazalce, ki jih Sloveniji namenjajo ostale institucije Evropske unije. Cvikla pa naj spomnimo, da je bila Pahorjeva vlada med tistimi, ki je Slovenijo poleg vlade Alenke Bratušek zadolževala po najdražjih obrestnih merah. Da drugih škodljivih ukrepov za gospodarstvo niti ne omenjamo, saj je bila Slovenija država, ki se je najdlje pobirala po svetovni recesiji.

Poudarjamo, da Luka Perš pozablja, da se vsi podatki o preteklih gibanjih predstavljajo preko Eurostata in da je tudi (uresničena) gospodarska rast že vključena v količnik razmerja javnega dolga v BDP, o katerem govori Milan M. Cvikl.

Glede zadolževanja po najdražjih obrestnih merah v času Pahorjeve in Bratuškove vlade je potrebno povedati, da je k temu prispevalo več dejavnikov, a ključna je bila visoka ranljivost slovenskega gospodarstva na začetku finančne krize. To smo po štirih letih vladanja Janeza Janše dočakali z visokim tujim dolgom, ki je nastal kot rezultat pregretega gospodarstva, visoke gospodarske rasti in kratkoročnega zadolževanja. Prav druga Janševa vlada je z dodatnimi napačnimi potezami in izjavami v mednarodnem finančnem okolju povečala recesijo in tudi zato smo se najdlje pobirali po finančni krizi.

Pravzaprav se je bilo v tistem času na tujih trgih skoraj nemogoče zadolžiti in je šele vlada Alenke Bratušek z izvedbo sanacije bančnega sistema in uspešnim zadolževanjem na ameriškem trgu omogočila pričetek normalizacije obrestnih mer za slovensko državo. To je je ob omejevalnem in odgovornem delovanju ministrov za finance zatem omogočilo zmanjšanje visokega javnega dolga ob hkratnem vzdrženem povečanju rasti BDP in posledično se je delež javnega dolga v BDP iz preko 80% BDP zmanjšal ob koncu leta 2019 proti 60% BDP kot dolgoročno vzdržni ravni, opredeljeni med Maastrichtskim kriteriji.

6. Avtor Luka Perš tako navaja, da bežni javni podatki dokazujejo, da je bil Cvikl pri svojih napovedih preveč črnogled in politikantski. Tako Slovenija beleži eno najnižjih brezposelnosti med vsemi članicami EU. Enako nam je napovedana solidna gospodarska rast, ko smo v lanskem letu utrpeli manjši upad BDP, kot se je napovedovalo. Le z ukrepi sedanje vlade se je rešilo do 300 tisoč delovnih mest v gospodarstvu.

Slovenija je tudi učinkovito pričela porabljati prejeta evropska sredstva za obdobje 2021–2027. V letu 2020 je slovenska vlada izpogajala več kot 10 milijard evrov. Naša država je tudi med prvimi državami, ki jim je Evropska unija letos julija prižgala zeleno luč za izvedbo projektov. Cvikl in levi del opozicije opozarjajo, da se Slovenija brezglavo zadolžuje. Pri tem so zamolčali, da se je Slovenija za svoje izdane obveznice za prihodnjih petdeset let zadolževala po 0,8 odstotni negativni obrestni meri. To pomeni, da Slovenija ne bo več plačala vsakoletnih obresti, ampak jih bodo tisti, ki bodo odkupovali slovenske obveznice. To je le nekaj podatkov, ki jih je Cvikl v svoji analizi pozabil omeniti. S tem pa se bo nižal dolg države.

Poudarjamo, da avtor Luka Perš navaja podatke, ki ne izpodbijajo dejstva, da je Slovenija zelo povečala javni dolg in to dvakrat hitreje kot povprečje EU.

Avtor Luka Perš zavaja ali pa sam ne razume, ko navaja, da je Slovenija pričela učinkovito porabljati prejeta evropska sredstva za obdobje 2021-2027, ker za to obdobje niti programi niso pripravljeni, niti potrjeni, niti razpisi začeti. Kot navaja Milan M. Cvikl, imamo sicer dobre načrte, da bi v letu 2021 prejeli relativno veliko sredstev za projekte, pretežno iz obdobja 2014-2020 (upoštevaje načelo t+2), a kot navaja, je bila v sedmih dvanajstinah leta 2021 pridobljena le dobra četrtina predvidenih sredstev. In to je izredno zaskrbljujoče, ker lahko povzroči, da Slovenija dokončno izgubi načrtovana kohezijska sredstva.

Glede omenjenega relativno kratkega časovnega intervala, v katerem se je Sloveniji zaradi zgodovinsko ekspanzivne politike centralnih bank sicer uspelo deloma zadolžiti po negativni obrestni meri, predlagamo avtorju Luki Perši, da nadaljuje spremljanje gibanja obrestnih mer, ko bo, če se javnofinačno veseljačenje ne bo ustavilo, javni dolg kot BDP v Sloveniji povečal preko 100% BDP. In seveda o tem poroča svojemu bralstvu.

Prav tako avtor Luka Perš poenostavlja v svojih navedbah, kdaj se bo nižal dolg države. Ta se po osnovnošolsko matematiki in javnofinančnih definicijah lahko prične zmanjševati le takrat, ko imamo proračunski presežek. Vlada Janeza Janše v svojih načrtih za srednjeročno obdobje tega ne predvideva. Nasprotno; dejanska gibanja kažejo na še večji proračunski primanjkljaj, kot je bil nedavno popravljen v načrtih aktualne vlade. In to pomeni, da slovenska javnofinačna barka hitro tone.

7. Ko avtorju Luki Perši zmanjka vsebinskih argumentov, ko ne zmore več pisati o vsebini, torej “ad rem”, tedaj na enak način kot veliko trolov iz tovarne zlobe piše “ad personem” in napada Milan M. Cvikla, češ da predava o zadolževanju, a sam da ni plačal dela podizvajalcev za prenovo hiše in da ni plačal preživnine svojim otrokom in da si je v čudnih okoliščinah uredil kredit za gradnjo.

Poudarjamo, da gre za zlobno natolcevanje, na podlagi nepreverjenih in napačnih navedb. Milan M. Cvikl je skladno s podpisano gradbeno pogodbo za izvedbo del na svojem objektu redno in – upoštevaje zamudo izvajalcev pri izvajanju del – plačal vse nastale pogodbene obveznosti in nihče od izvajalcev ali podizvajalcev pri tem ni bil oškodovan. V tej smeri je bila tudi dosežena poravnava med izvajalcem in investitorjem.

Prav tako velja, da je redno in skladno z obveznostmi iz preživninskega dogovora v polni meri izpolnil svoje zaveze za plačilo preživnine polnoletnima otrokoma, ki sta se ob ločitvi odločila za življenje z očetom. Zato je navedba, da naj bi se “zadolžil v družini”, popolno zavajanje.

Prav tako si Milan M. Cvikl ni v “čudnih okoliščinah” uredil kredita, temveč je regularno, pri banki v Sloveniji, ki je v tuji lasti, vzel dva hipotekarna kredita. Najprej za polno poplačilo obveznosti ob razvezi in kasneje za nakup oziroma izvedbo prenove novega doma. Kot je razvidno iz izpiska zemljiške knjige, so najeti krediti tudi v polni meri poplačani.