Proti lažem lahko zmaga le resnica.
Zato smo ustvarili projekt #SamoDejstva.
“Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda ne do svojih dejstev.”
Daniel Patrick Moynihan
Je Tanja Fajon redno prisotna v Evropskem parlamentu?
Na spletni strani portala Nova24TV, je bil 26. julija 2021 objavljen članek, ki o predsednici SD Tanji Fajon ponovno razširja laži ter zlonamerno manipulira z dejstvi.
#samodejstva, 26. julij 2021
Luka Perš se v svojem članku z naslovom »Sporna praksa evroposlanke Tanje Fajon? “Kasira” milijon evrov bruto na mandat in je sploh ni v Bruslju«, sprašuje, »ali Tanja Fajon zanemarja svojo funkcijo evropske poslanke«. Ob tem navaja neresnične podatke o njeni (ne)prisotnosti v Evropskem parlamentu in brez preverbe povzema nekritično pisanje drugega medija v zvezi s poslanskimi plačami.
1. Avtor zapisa Luka Perš v prvem odstavku trdi: »Edino pot v Bruselj je (poslanka Tanja Fajon, op. a.) naredila, ko je kot govornica v Evropskem parlamentu blatila predstavitveni načrt Slovenije za predsedovanje Svetu Evropske Unije.«
Trditev o »edini poti« poslanke v Bruselj je povsem neresnična.
Tanja Fajon je do epidemije Covida-19 redno opravljala svoje delo v Evropskem parlamentu (EP) in bila v njem fizično prisotna, kar je preverljivo v ustreznih službah institucije. V času epidemije je Evropski parlament priporočal delo od doma, nekaj časa je bil celo zaprt.
Vsi poslanci, tudi Tanja Fajon, so takrat svoje delo opravljali na daljavo. Plenarno zasedanje v instituciji je bilo nato fizično izpeljano konec februarja 2021.
Od takrat do začetka julija 2021, ko je potekal predstavitveni načrt za predsedovanje, ki ga omenja avtor, je bila Tanja Fajon fizično prisotna na šestih (6) plenarnih zasedanjih v Bruslju ali Strasbourgu. Avtorjeva trditev je torej izmišljena.
2. V tretjem odstavku pisec pravi: »Še več; eno redkih poti, ki jih je Fajonova naredila v Bruselj, je izkoristila za bizaren nastop v Evropskem parlamentu …«
Avtor nekonsistentno s prejšnjo trditvijo omenja »redke poti«, s čimer tudi sam posredno priznava, da je njegova prva trditev neresnična.
3. Nadalje v istem odstavku avtor piše: »Fajonova se sicer raje poslužuje sestankov in srečanj preko spletnih aplikacij, delo evropske poslanke pa opravlja iz svoje pisarne v Ljubljani. Kljub temu, da so se ukrepi po covidu-19 omilili in se lahko vsi evropski poslanci vrnejo nazaj v prestolnico Evropske Unije, se predsednica SD na to požvižga …«
Pisarna v domači državi je namenjena delu, zato je povsem prav, da poslanka Fajon svojo pisarno uporablja za poslansko delo, kar pravilno ugotavlja tudi avtor članka. Pravilno je zapisal tudi, da je EP ukrepe omilil – poslancem daje možnost, da se fizično udeležujejo zasedanj, vendar pa med priporočili Evropskega parlamenta še vedno ostaja delo preko spletnih aplikacij, torej na daljavo, sploh za necepljene poslance. Ker je cepljena in ker se drži zdravstvenih priporočil, se poslanka Tanja Fajon udeležuje srečanj s kolegi. Kot evropska poslanka je v času po epidemiji opravila tudi nekaj službenih poti. Avtorjeve trditve, da se Tanja Fajon »požvižga« na ukrepe EP in »vračanje« v Bruselj, so torej povsem neosnovane.
4. Skozi celoten članek in s tabelo se v članku pojavljajo informacije o milijonu, ki ga v enem mandatu zasluži vsak od slovenskih poslancev v EP. Avtor je članek povzel po pisanju portala 24ur in zapisal: »Portal 24ur pa je leta 2019 zapisal, da evropski poslanec lahko zasluži v enem mandatu tudi do en milijon evrov bruto.« »Kot so predstavili na 24ur, lahko vsak evropski poslanec v enem mandatu zasluži kar milijon evrov bruto.« »… ter za en mandat pokasirati dober milijonov evrov bruto.«
Avtor je opustil dolžnost novinarskega preverjanja dejstev in zaradi nekritičnega povzemanja informacij zavedel bralce. Poslanske plače so ena od tem, o kateri so poslanci dali že toliko pojasnil, da bi Luka Perš preprosto moral preveriti vire in dejstva. O porabi »pavšala« (ki nikakor ne predstavlja plače poslanca) ter o tem, ali res zasluži šest številčni znesek (ki v avtorjevem pisanju doživlja celo gradacijo – »do milijon«, »kar milijon«, »dober milijon«) bi lahko avtor vprašal katerega koli od slovenskih poslancev, tudi denimo Milana Zvera, Romano Tomc in Franca Bogoviča, ki v članku niso omenjeni.