Članki Nove24TV, kot je denimo Je opozicija pripravljena prevzeti odgovornost za ogrožanje nacionalne varnosti in zdravja slovenskih državljanov zaradi invazije ilegalnih migrantov okuženih s covid-19 v Slovenijo?, predstavljajo zavajanje.

V pravi okvir je treba postaviti predvsem tri dezinformacije, ki se tičejo (ne)varnosti in ju vlada in njeni »mediji« namerno napihujejo in neutemeljeno povezujejo:

– število migrantov,

– prerazporejanje policistov in vojakov z meje v notranjost in obratno;

– premikanje tematike migracij v sfero zdravstva.

Od 1. januarja do 29. februarja 2020 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 1.165 nedovoljenih prehodov državne meje, lani v istem obdobju pa 648. Število se je glede na prva dva meseca leta 2019 torej povečalo za 79,8 odstotkov (spletna stran Policije: Nedovoljene migracije na območju Republike Slovenije). Ta podatek uporablja notranji minister Hojs pri prepričevanju javnosti in opozicije, da mora za zajezitev ilegalnih migracij Slovenska vojska dobiti izjemna pooblastila v skladu s 37. a členom Zakona o obrambi. To naj bi omogočilo policiji, da se umakne z nalog varovanja državne južne meje in se premakne v notranjost države.

Predpostavka je zgrešena. Statistika kaže, da je porast ilegalnih prehodov v januarju narastel, v februarju pa že padel. Poleg tega je v marcu prišlo do velikih sprememb, saj so vse evropske države zaprle svoje meje zaradi širjenja korona virusa, vključno s Turčijo, ki je prej grozila, da bo sprostila mejo za 3,5 milijona beguncev. Turčija je begunce z meje preselila v karanteno v notranjost države, z možnostjo kasnejše razselitve znotraj Turčije. Glavnina migrantov je torej obtičala v Turčiji. Zaradi velikih omejitev vseh vrst prometa in zaprtih meja bodo v prihodnje množični prihodi migrantov močno zmanjšani.

Pojasniti je treba še, da je vlada Marjana Šarca v začetku leta pripravljala ukrepe za morebitne množične migracije, podobne tistim iz leta 2015, pri tem pa je v primeru množičnosti migracij predvidela tudi možno aktiviranje policijskih pooblastil vojske po 37. a členu Zakona o obrambi. A do takšne množičnosti migracij ni prišlo. Zaradi spremenjene situacije pa aktualna vlada ne bi smela razpihovati strahu pred neobstoječimi množicami in nedovoljenih prehodov meje.

V javnosti se ustvarja mnenje, da bi se lahko policisti premaknili v notranjost države, če bi vojska prevzela njihovo delo na meji. Večjo potrebo po prisotnosti policije v notranjosti države naj bi ustvarjala prav epidemija, saj naj bi bila policija potrebna pri nadzoru in uveljavljanju spoštovanja pravil zaradi epidemije.

Ta predpostavka je zgrešena. Tega 37. a člen Zakona o obrambi tudi ne omogoča. Člen ima vključeno varovalko, ki ščiti pred preveliko samostojnostjo vojaških enot: te morajo policijska pooblastila izvajati skupaj s policijo, po uporabi policijskih pristojnosti pa morajo o tem nemudoma obvestiti policijo. V praksi to pomeni, da mora biti na področju, kjer naloge varovanja državne meje prevzame vojska, stalno prisotna policijska patrulja.

Tu je treba omeniti še vidik nadzora nad izvedenimi pooblastili. Policija ima notranji sistem stalnega strokovnega nadzora nad pooblastili, policisti so za svoja pooblastila šolani in ta šolanja tudi redno obnavljajo. V Slovenski vojski ima usposabljanja za policijska pooblastila le omejeno število ljudi (izvajajo jih samo na mednarodnih misijah), v notranjem strokovnem okolju Slovenske vojske pa tudi ni takšnega sistema nadzora.

Zgoraj omenjeno poročilo Policije omenja nejasnosti glede vpliva koronavirusa na migracije. O tem, da naj bi bili migranti (množično) okuženi s koronavirusom in da pretijo nacionalni varnosti Slovenije, ni nobenih objektivnih podatkov. Gre zgolj za dodaten namišljeni argument, s katerimi se načrtno širi strah pred migracijami in manipulira javno mnenje v podporo aktiviranju policijskih pooblastil vojske.

Politična retorika glede uporabe vojske v ukrepih zoper širjenje virusa covid-19 je neprimerna, nepotrebna in neosnovana. Za aktiviranje policijskih pooblastil vojske je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev v Državnem zboru, zato je to oblika pritiska na opozicijo, ki naj bi bila pri tem kriva tudi za zdravstveno stanje. To je neutemeljeno in nedostojno.

Razumemo lahko pričakovanja ljudi, ki živijo ob meji in so izpostavljeni ilegalnim prehodom migrantov, da si želijo prisotnosti vojske za varovanje meje. Slovenska policija je že na meji in s policijo sodeluje pri njenem varovanju. Še bolj pa jo je smiselno uporabiti tam, kjer so njihova prisotnost, zmogljivosti in tehnologija najbolj potrebni, pri podpori civilnim strukturam pri žariščih okužb. To bi pomenilo boljše prepoznavanje Slovenske vojske v okolju in njen prispevek tam, kjer je res potreben.

Migrante, ki so obtičali med zaprtimi mejami Balkana, pa je treba premakniti naprej s pomočjo političnih dogovorov. Še najpomembneje pa je, da se v mednarodnem prostoru začne multilateralna aktivnost za to, da se izboljša varnost, ekonomska in socialna perspektiva v njihovih domačih okoljih. Šele to bo dolgoročno sprostilo pritiske migracij na Evropo.

Od 19. oktobra 2015, odkar Slovenska vojska pomaga policiji pri varovanju državne meje, so bili pripadniki vojske na mejo v pomoč policistom napoteni 108.441-krat, vojska je sodelovala v več kot 64.111 patruljah. Slovenska vojska vsak dan nameni v podporo policiji pri preprečevanju nezakonitih migracij zmogljivost v velikosti dveh pehotnih čet in posadko s helikopterjem Bell 206 za opazovanje obmejnega območja.

Slovenska vojska torej pri varovanju državne meje že sodeluje. Vojski in policiji je potrebno zaupati. Toda hkrati se je treba zavedati, da je vsak policist šolan za samostojno delo in odločanje, večina vojakov pa deluje na ukaz. Ukazu pa se ni mogoče zoperstavljati. Torej ne gre za to, da ne bi zaupali vojakom, problem je, ker ne zaupamo tistim, ki bi vojakom delili ukaze.