Socialni demokrati

Proti lažem lahko zmaga le resnica.

Zato smo ustvarili projekt #SamoDejstva.

“Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda ne do svojih dejstev.”

Daniel Patrick Moynihan

Je država za študije o dolgotrajni oskrbi res zapravila 74 milijonov?

Nova24TV je intenzivno razširjala laž, da je država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč. Pa je to res?

#samodejstva, 12. november 2020

Resnica o tem je drugačna. Država je v ta namen naročila in plačala le eno študijo v vrednosti 70.000 evrov, namenjeno pripravi podlag za pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajalec te študije je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, katerega edina ustanoviteljica je država. Ne 74 milijonov, ampak 70.000 evrov!

Kako je mogoče, da se iz 70.000 evrov vredne študije, ki jo je država potrebovala za identifikacijo dejanskih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe, razvije zgodba o 74 milijonih evrov, ki naj bi si jih v žepe stlačili levičarji, kot to z Janševo asistenco trdi Nova24TV?

Janšev tvit.

Napačno, celo lažnivo interpretacijo te zgodbe, je začel poslanec SDS Jože Tanko, ki je 23. septembra začel s serijo zlaganih interpretacij.

Tankov tvit

Znesek 74 milijonov evrov je povzet po tabeli v reviziji Računskega sodišča, ki na strani 95 opredeljuje projekte, ki so s ciljem razvoja skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe predvideni v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev. Gre za razvoj tistih storitev, ki bodo starejšim in drugim uporabnikom na voljo na njihovih domovih in v medgeneracijskih ter dnevnih centrih.

Projekti Ministrstva za zdravje
Izvedba pilotnih projektov za podporo prehoda v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi6.100.000 €
Preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva in vstop novih izvajalcev skupnostnih storitev za starejše13.576.900 €
Informacijska podpora1.000.000 €
Skupaj:20.676.900 €
Projekti Ministrstva za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti
Razvoj pilotnih projektov informacijsko -komunikacijskih tehnologij za starejše882.000 €
Razvoj skupnostnih programov in storitev6.867.600 €
Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb100.000 €
Modernizacija mreže obstoječih DS v centre za nudenje skupnostnih storitev16.500.000 €
Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja27.500.000 €
Skupaj:51.849.600 €
Vir: Revizija Računskega sodišča RS, stran 95.

Če podrobneje pogledamo projekte v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodila socialdemokratka dr. Anja Kopač, lahko vidimo, da so vsi projekti z izjemo enega namenjeni razvoju konkretnih skupnostnih storitev za starejše. Tako je prvi projekt namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.

Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev, izvajala pa ga je državna inštitucija.

Velika večina nalog, ki jih opredeljujejo začrtani projekti, šele mora biti izvedena (država ima za izvedbo projektov čas do leta 2022, ko se dokončno izteče črpanje sredstev po sedanji finančni perspektivi EU). Dr. Anja Kopač si je v času svojega vodenja ministrstva prizadevala, da bi država na premišljen, solidaren in učinkovit način zagotovila potrebne oblike pomoči za starejše in vse, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo.

Cilji države, ki jih je opredelil operativni program, so jasni in še vedno aktualni. S skupnostno dolgotrajno oskrbo je treba bolj povezati oziroma poenotiti tudi zdravstvene in socialne storitve ter posodobiti nekatere obstoječe mreže socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev predvsem na lokalnem nivoju.

Kljub temu je revizija Računskega sodišča pomembno opozorilo državi, da je bilo na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 15 letih narejeno premalo, da bi danes vsi, ki potrebujejo pomoč na domu, skupnostne storitve ali oskrbo v domovih za starejše, bili deležni zanje prilagojenih oblik pomoči, oskrbe ali storitev. S tem se strinja tudi dr. Anja Kopač, ki je na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila strategijo dolgožive družbe, ki še danes predstavlja najboljšo podlago za integriran pristop k razvoju socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Pri tem pravi, da si je ves čas svojega ministrovanja prizadevala, da bi zagotovila potrebna sredstva tudi za gradnjo javnih domov za starejše, a da za to ni bilo posluha, saj si je njeno ministrstvo vsako leto prizadevalo, da bi s proračunom zagotovilo vsaj zadostni sredstev za pokritje zakonskih obveznosti ter za sprostitev omejitev, ki jih je uveljavil zloglasni Janšev ZUJF.

Zgodba o 74 milijonih evrov za študije je tako milo rečeno izmišljena, iz političnih motivov pa močno napihnjena. 

Tanja Fajon je do epidemije Covida-19 redno opravljala svoje delo v Evropskem parlamentu (EP) in bila v njem fizično prisotna, kar je preverljivo v ustreznih službah institucije. V času epidemije je Evropski parlament priporočal delo od doma, nekaj časa je bil celo zaprt.
26. julija 2021/by Tadej Ekart
V množici zavajajočih ali neresničnih informacij v odzivu Ministrstva za kulturo so tudi takšne, ki se neposredno navezujejo na delo SD v času, ko smo imeli odgovornost za vodenje kulturnega resorja.
18. marca 2021/by mf
Po spletu krožijo napačne informacije, da je dr. Jernej Pikalo kot minister za izobraževanje, znanost in šport Dnevnik Ane Frank umaknil iz učnega načrta za slovenski jezik. Ta informacija je neresnična, saj se je navedena sprememba zgodila v času, ko Pikalo ni bil minister, hkrati pa to tudi ni pristojnost ministra za izobraževanje, ampak predmetne in recenzentske skupine Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
10. februarja 2021/by Miha Damiš
SD ni uzurpirala MDDSZ, ampak ga je vodila kot dober gospodar. Domnevni »okostnjaki« ne obstajajo, saj bi sicer že zdavnaj bili razkriti javnosti in se sedaj uporabljajo zgolj za dimno zaveso pred prihajajočo interpelacijo aktualnega ministra.
23. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal Politikis, da naj bi predsednica Socialnih demokratov izvajala kakršnekoli pritiske poslanke in poslance SD glede podpore konstruktivni nezaupnici je izmišljena.
15. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal skandal24.si, da naj bi se na rednem srečanju vodstev SD in ZSSS pogovarjali o organizaciji stavke, je izmišljena.
14. januarja 2021/by Miha Damiš
Član vladne Lahovnikove skupine dr. Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.
8. decembra 2020/by mf
SamoDejstva: Zgodba o ukradeni judovski vili
Janez Janša je najaktivnejši razširjevalec zgodbe o "ukradeni judovski vili", ki si naj bi jo na Levstikovi 15 v Ljubljani zase prisvojila SD. Kakšna je resnična zgodovina hiše, komu naj bi bila ukradena in zakaj je v lasti SD?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je SD res kriva za TEŠ 6?
Za projekt izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj že leta velja, da je glavni krivec za zgrešene odločitve SD in njegov "šaleški lobi". Toda, ko natančno pogledamo, kdo in kdaj je sprejemal ključne odločitve, podpisoval pogodbe in na koga kažejo kriminalistične preiskave, se začne izrisovati drugačna slika o odgovornosti za to največjo naložbo slovenske energetike.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je država za študije o dolgotrajno oskrbi res zapravila 74 mio?
Nova24TV je intenzivno razširjala laž, da je država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč. Pa je to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je Tanja Fajon ob migrantski krizi glasovala proti zapori notranjih meja v EU?
Evropski parlament nima pristojnosti pri vzpostavitvi mejnih zapor posameznih držav in ni o tem nikoli glasoval. Zgornja trditev je zato napačna, zavajajoča in močno vzeta iz konteksta. Kaže pa tudi na popolno nepoznavanje vloge in postopkov v evropskih institucijah.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res glasuje drugače, kot govori?
V javnosti se večkrat pojavlja tipičen primer zavajanja o glasovanjih Tanje Fajon: nekaj iz konteksta vzetih glasovanj o dopolnilih vmesnih poročil je zlepljenih v neko novo »resnico«, namenjeno manipulaciji.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Resnica o hudem kriminalu v Slovenskih državnih gozdovih
Se v Slovenskih državnih gozdovih res dogajajo "huda kriminalna dejanja pod patronatom Dejana Židana", kot to piše v svojem članku portal V fokusu?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je aktivacija 37.a člena res potrebna za delovanje vojske na meji?
SDS in njeni »mediji« nas že več mesecev prepričujejo, da bosta zaradi invazije migrantov, ki so povrhu okuženi še z virusom, ogrožena nacionalna varnost in javno zdravje naših državljanov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Se je SD res financiral iz promocije slovenske hrane?
Nova24TV je že pred časom lansirala zgodbo o financiranju stranke SD preko nacionalne promocije slovenske hrane. Tako smo lahko v medijih SDS prebrali in slišali, da "insajderji trdijo, da gre za posel, prek katerega je Dejan Židan uredil nelegalno financiranje kampanje stranke SD." Pa je vse to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res podpira ilegalne migracije?
Ne, Tanja Fajon ne podpira nezakonitih migracij. Vedno pa je in bo zagovarjala skupen pristop evropskih držav do pojava nezakonitih migracij, saj je to edini način, da jih lahko nadziramo in zaustavljamo. Pri tem zagovarja dosledno spoštovanje človekovih pravic.
12. novembra 2020/by mf
Kot poslanka v evropskem parlamentu ima Tanja Fajon povsem enako plačo in enaka nadomestila kot vsi drugi evropski poslanci. Plača vsakega slovenskega poslanca v EP po odbitem davku v EU in plačilu razlike dohodnine v Sloveniji znaša 5700 evrov. Tanja Fajon nima prihodkov iz drugih virov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je jamstvena shema nepotrebna ali neoperativna?
Minister za finance Andrej Šircelj pravi, da je nedelujoča jamstvena shema za podjetja zgolj "rezerva za zagotavljanje likvidnosti", saj je likvidnost gospodarstva dobra, banke pa podjetjem dajejo kredite. Zakaj je bilo potem v Nemčiji uveljavljenih za 16-krat več jamstev kot pri nas?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Nova24TV ni medij, ampak propagandno orodje in orožje
SDS je vzpostavila medijsko mrežo, ki načrtno širi neresnice, blati, žali, diskreditira. Kot je videti pri njihovem zgledu na Madžarskem, je obvladovanje medijev ključni del za popolno prevlado v političnem prostoru.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Smo Slovenci izgubili teran?
Teran je in ostaja samo slovensko vino in nobeno drugo vino se ne sme poimenovati ali tržiti kot teran. Zaščita porekla terana je last pridelovalcev terana s slovenskega Krasa, ki so se za zaščito odločili prav zato, da bi s tem preprečili nelojalno konkurenco iz Hrvaške Istre, kjer pridelujejo drugačno vino, po nižjih stroških.
12. novembra 2020/by mf
Zaradi laži, ki jih (ne da bi jih preverjali) že vrsto let širijo Nova24TV in Demokracija ter njuni sateliti, je Tanja Fajon vložila in tudi dobila tožbo na novinarskem častnem razsodišču, prav tako sta morala omenjena medija stranke SDS objaviti razsodbo in popravek svojih laži.
12. novembra 2020/by mf
Pridi z nami