SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu
Socialni demokrati

Proti lažem lahko zmaga le resnica.

Zato smo ustvarili projekt #SamoDejstva.

“Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, toda ne do svojih dejstev.”

Daniel Patrick Moynihan

Ali drži kritika dr. Mastena, da KUL likvidnostna shema ni mogoča?

Član vladne Lahovnikove skupine dr. Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

#samodejstva, 8. december 2020

Kot je znano, likvidnostna shema za pomoč gospodarstvu ne deluje. Vlada je z zadnjim protikorona paketom sicer nekoliko popravila shemo, ki je ostajala neoperativna in neizkoriščena več kot 6 mesecev. Stranke KUL koalicije so zato v prejšnjem tednu predstavite svoj načrt ukrepov za obvladovanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize, med njimi tudi načrt za popravke likvidnostne sheme, da bi obljubljena jamstva države končno prišla do podjetij in razbremenila vedno bolj pereč likvidnostni krč. V Nemčiji že 8 mesecev na primer deluje shema, preko katere je doslej izdano za preko 50 milijard evrov garancij. V Sloveniji bi primerjalno to pomeni preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Kot je razvidno iz serije spodnjih tvitov, je KUL-ove načrte za operacionalizacijo likvidnostne sheme komentiral dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, sicer pa član Lahovnikove skupine, ki že vse od nastopa Janševe vlade pripravlja PKP pakete, med njimi tudi neoperativno in neizkoriščeno likvidnostno sheme.

KUL je svoje predloge pripravil s ciljem, da se naredi spodbudno, privlačno in učinkovito garancijska shema za likvidnostne kredite, namesto da meče stotine milijonov evrov dragocenih virov v kratkoročno reševanje z epidemijo nastalih gospodarskih razmer. Če je to bilo mogoče kratkoročno smiselno v prvem valu, je za reševanje težav v drugem valu ključno zagotoviti ugodno kreditiranje gospodarstva z jamstvom države.

Predlog KUL koalicijeTvit komentar dr. Igorja MastenaOdgovor KUL
Lažji dostop do likvidnostne pomoči s sprostitvijo pogojev in ugodnejšimi pogoji.Predlog je neskladen z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v Covid krizi.To ne drži. Vsi predlogi KUL so skladni z začasnim okvirom EU, a je potrebno okvir v polni meri upoštevati in razumeti, da gre za okvir pomoči. Slovenija lahko pripravi ukrepe državnih pomoči mimo začasnega okvirja in tega priglasi komisiji. Številne države so to naredile in tako bolje pomagale svojim podjetjem. Ukrepe državne pomoči pod 200.000 evrov lahko Slovenija sprejema popolnoma neodvisno od začasnega okvirja in brez potrebe za priglasitev Evropski komisiji. Glede na velikost naših MSP bi jim že zdavnaj lahko pomagali na hiter in enostaven način. Ukrepe je potrebno hitro sprejemati in kriteriji morajo biti čim bolj enostavni. EU je začasni okvir sprejela 20. marca 2020 (glej dokument na povezavi), za Slovenijo pa bi bilo priporočljivo, da ga sprejme in upošteva hitro in celovito. Žal na to še čakamo. Ker pa gre za okvir preprečevanje nedovoljenih državnih pomoči, so k temu vse države dodale lastne vire, lastno sposobnosti in inovativnost za pomoč podjetjem. To so naredile druge države učinkovito, hitro in celovito: v Belgiji z odločitvijo vlade in regulatorja že marca, v Nemčiji že aprila z močno vlogo KfW, državne razvojne banke, ne pa tako kot v Sloveniji, ko je vladi uspelo neoperativno shemo zagnati 24. junija, torej že po koncu prvega vala. Vlada je torej šele konec junija sprejela shemo, v kateri je namesto 25 % obsega pomoči določila le 10 %, šele decembra pa dviguje pomoč na že 20. marca dovoljen možen obseg. Pri tem je je junija fiksirala visoke marže iz okvira, omejila ročnost na 5 namesto na že dovoljenih 6 let, namesto da bi tako kot druge druge držav podaljšale ročnost in omejile skupno obrestno mero. Te so predlagale legalno in legitimno alternativo začasnemu okviru in s svojo odločitivjo pomagati gospodarstvu omejile obrestne mere na skupnih 3% in podaljšale ročnost iz 6 na 10 let. Legalnost in legitimnost te alternative določa točka 27.b začasnega okvira, ki določa, da lahko države priglasijo shemo, kjer se lahko zapadlost, določanje cene posojila in kritje jamstva prilagodijo.
Obrestna mera 1 – 1,5% za poroštva za 80% obveznosti, 2% za poroštva za 90% obveznosti.Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede pribitkov.V Nemčiji je obrestna mera skupaj določena na 3%, saj namen jamstev ni zaslužek države, ampak pomoč gospodarstvu. V Sloveniji pa je vlada določila le visoke pribitke. Z nižjimi pribitki zato KUL zasleduje nižjo obrestno mero. To je možno tudi po začasnem okviru, je pa shemo potrebno priglasiti. O tem, kakšna je končna obrestna mera v Sloveniji, ni jasnih podatkov, a glede na le 2,5% koriščenje sheme skupna obrestna mera očitno previsoka.
Pridobitev poroštva v višini do 25% prihodkov v 2019 in za jamstva v višini 80% obveznosti (za MSP: za 90% obveznosti).Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede obsega jamstva.To so mnoge države naredili že marca ali aprila 2020, mi uvajamo to šele decembra 2020, torej osem mesecev po prvem valu.
Podaljšanje ročnosti kreditov z garancijo iz sedanjih 5 na 10 let z vsaj 2 letnim odlogom do začetka odplačevanja.Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede ročnosti.Točno to so naredili v Nemčiji, saj so ročnost posojil določili do 10 let z 2-letnim odlogom do začetka odplačevanja. Poudarjamo, da je po začasnem okviru dovoljeno predlagati alternativo glede ročnosti, zapadlosti v odplačevanje in obrestne mere. Očitno je to glede na shemo v Nemčiji bilo potrjeno, saj so inovativno pri bankah uveljavili 2-letni odlog do začetka odplačevanja. To je vsebinsko enako takojšnjemu moratoriju na zapadle obveznosti.
Poenostavitev pridobitve garancije: avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave.“Vloge on-line? Sliši se ful kul digitalno. V praksi pa to pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij. Stroški visoki, izvajalcev le ene par na trgu. Banke komaj čakajo! Prej bo cepivo v trafikah, ko bi bili kul digitalni.”Gre za idejo o eni aplikaciji med SID banko in poslovnimi bankami. Nikjer nismo govorili o 14 aplikacijah. Leta 2020 pa ne bi smeli dvomiti v izvedljivost digitalnih rešitev.
Postopki se prenesejo na poslovne banke, SID banka prevzame obveznosti do poslovnih bank.“Izvajanje se prenese na banke. Iz banke, ki že sedaj izvajajo shemo, naj se prenese na banke?” “SID bi prevzel obveznosti do bank???? Do bank imajo obveznosti le posojilojemalci. Torej bi SID prevzel obveznosti odplačevanje posojil!?!”
Poudarjamo, da se mora v večji meri »spodbuditi banke«, da odobrijo kredite hitro in samostojno. Zahtevana dokumentacije je v Sloveniji bolj zahtevna kot v drugih državah, samo priloga k vladni uredbi ima 32 strani pogojev, dokumentacije in postopkov. Dr. Masten bi moral razumeti osnovno logiko garancije, kjer država (preko SID banke) z izdano garancijo potencialno prevzame obveznost posojilojemalca, če ta posojila ne odplača.
Vse terjatve unovčenega poroštva do gospodarskih družb iz likvidnostne sheme (po ZDLGPE), ki jih v postopku izterjave ni mogoče izterjati, se konvertirajo v lastniški delež Republike Slovenije.“Za KUL moratoriji niso kul. Pa se jih ravno v SLOVENIJI izmed EU držav podjetja najbolj poslužujejo. Evropska bančna agencija pa je pred kratkim objavila navodila za nadaljevanja ugodne regulatorne obravnave moratorijev.”O tem KUL ni nič ni rekel. EBA je zagotovila več možnosti, kako naj bodo vlada in regulatorji »hitrejša v pomoči« bankam in posledično podjetjem. Žal tega ne vladni svetovalci in ne Banka Slovenije niso razumeli v isti meri kot v nekaterih drugih državah, ker potem bi potrebovali za shemo le dogovor med Ministrstvom za finance in Banko Slovenijo, brez SID, ZBS itd.
“Vrhunec pa je to: Država bo neizterjana posojila (zakaj bi banke sploh izterjale, če dobijo vrnjenih 90%) konvertirala v lastniške deleže. Nek DUTB2 bi gospodaril z deleži po malih družinskih podjetjih in kafičih. Ta opcija na equity bi bil glavni razlog nedelovanja sheme.” “Predlog konverzije v lastniški delež je v nasprotju z zakonodajo o finančnem poslovanju podjetij. Sprožil (sprožil pop.KUL) se bi plaz sodnih sporov, ki bi zaposloval slovenska sodišča naslednjih 15 let.”In zakaj je to vrhunec, kot pravi dr. Masten? O tem namreč govori že sama vladna uredba, ki v 9. členu govori o izterjavi in upravljanju terjatev. Ta člen vse banke spreminja v neke vrste podružnice SID banke in šele v 3. točki 9. člena daje možnost: “Če SID banka prevzame izterjavo in/ali upravljanje terjatev, mora banka SID banki odstopititi vso potrebno dokumentacijo za navedeno (torej izterjavo in upravljanje terjatev).” Zato ni jasno, o čem se prereka vladni svetovalec. Namreč, ko govorimo o obveznostih, ki jih upniki ne bodo plačali bankam in bodo banke potem vnovčile zavarovanje države, s čemer bo država postala upnik so vse nadaljne variante že definirane v veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon v okviru postopkov insolventnosti (nezmožnost plačevanje obveznosti je eden od pogojev za sprožitev postopkov) predvideva tako konverzije, odpise in sprožanje predlogov za stečaje. S tega vidika je ideja, da se v lex specialis, ki ureja likvidnostne pomoči, vključi način konverzij, smiselna, saj utegne v tem primeru priti do večjega števila predlogov za stečaje.

Torej ne drži, da so predlogi KUL v nasprotju s shemo, samo svetovalci, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, SID in vlada kot celota bi se morali bolje potruditi. Saj to je bil namen svetovalne skupine, da pomaga vladi in ne da birokratsko sledi le eni možnosti, temveč maksimira možno pomoč.

Koalicija KUL je svoje predloge poslala tudi vladi. Namesto odgovora na podane predloge smo dočakali nekaj tvitov člana Lahovnikove skupine, odgovorne za shemo, ki ni nikoli zaživela. Pri tem se predlogi KUL v veliki meri zgledujejo po shemi v Nemčiji, kjer je likvidnostna shema (primerjalno z BDP) izkoriščena kar 10-krat bolj.

Na spletni strani portala Nova24TV je bil 10. avgusta 2021 objavljen članek, ki o Milanu M. Cviklu, nekdanjemu članu Evropskega računskega sodišča in predsedniku Strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, razširja laži in zlonamerno manipulira z dejstvi. Skladno z znanimi metodami Nove24 avtor Luka Perš ne piše o vsebini – ad rem, temveč ob pomanjkanju argumentov ad personam, z blatenjem in objavljanjem nepreverjenih informacij in laži o Milanu M. Cviklu.
12. avgusta 2021/by Tadej Ekart
Tanja Fajon je do epidemije Covida-19 redno opravljala svoje delo v Evropskem parlamentu (EP) in bila v njem fizično prisotna, kar je preverljivo v ustreznih službah institucije. V času epidemije je Evropski parlament priporočal delo od doma, nekaj časa je bil celo zaprt.
26. julija 2021/by Tadej Ekart
V množici zavajajočih ali neresničnih informacij v odzivu Ministrstva za kulturo so tudi takšne, ki se neposredno navezujejo na delo SD v času, ko smo imeli odgovornost za vodenje kulturnega resorja.
18. marca 2021/by mf
Po spletu krožijo napačne informacije, da je dr. Jernej Pikalo kot minister za izobraževanje, znanost in šport Dnevnik Ane Frank umaknil iz učnega načrta za slovenski jezik. Ta informacija je neresnična, saj se je navedena sprememba zgodila v času, ko Pikalo ni bil minister, hkrati pa to tudi ni pristojnost ministra za izobraževanje, ampak predmetne in recenzentske skupine Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
10. februarja 2021/by Miha Damiš
SD ni uzurpirala MDDSZ, ampak ga je vodila kot dober gospodar. Domnevni »okostnjaki« ne obstajajo, saj bi sicer že zdavnaj bili razkriti javnosti in se sedaj uporabljajo zgolj za dimno zaveso pred prihajajočo interpelacijo aktualnega ministra.
23. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal Politikis, da naj bi predsednica Socialnih demokratov izvajala kakršnekoli pritiske poslanke in poslance SD glede podpore konstruktivni nezaupnici je izmišljena.
15. januarja 2021/by Tadej Ekart
Informacija, ki jo je objavil spletni portal skandal24.si, da naj bi se na rednem srečanju vodstev SD in ZSSS pogovarjali o organizaciji stavke, je izmišljena.
14. januarja 2021/by Miha Damiš
Član vladne Lahovnikove skupine dr. Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.
8. decembra 2020/by mf
SamoDejstva: Zgodba o ukradeni judovski vili
Janez Janša je najaktivnejši razširjevalec zgodbe o "ukradeni judovski vili", ki si naj bi jo na Levstikovi 15 v Ljubljani zase prisvojila SD. Kakšna je resnična zgodovina hiše, komu naj bi bila ukradena in zakaj je v lasti SD?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je SD res kriva za TEŠ 6?
Za projekt izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj že leta velja, da je glavni krivec za zgrešene odločitve SD in njegov "šaleški lobi". Toda, ko natančno pogledamo, kdo in kdaj je sprejemal ključne odločitve, podpisoval pogodbe in na koga kažejo kriminalistične preiskave, se začne izrisovati drugačna slika o odgovornosti za to največjo naložbo slovenske energetike.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je država za študije o dolgotrajno oskrbi res zapravila 74 mio?
Nova24TV je intenzivno razširjala laž, da je država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč. Pa je to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je Tanja Fajon ob migrantski krizi glasovala proti zapori notranjih meja v EU?
Evropski parlament nima pristojnosti pri vzpostavitvi mejnih zapor posameznih držav in ni o tem nikoli glasoval. Zgornja trditev je zato napačna, zavajajoča in močno vzeta iz konteksta. Kaže pa tudi na popolno nepoznavanje vloge in postopkov v evropskih institucijah.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res glasuje drugače, kot govori?
V javnosti se večkrat pojavlja tipičen primer zavajanja o glasovanjih Tanje Fajon: nekaj iz konteksta vzetih glasovanj o dopolnilih vmesnih poročil je zlepljenih v neko novo »resnico«, namenjeno manipulaciji.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Resnica o hudem kriminalu v Slovenskih državnih gozdovih
Se v Slovenskih državnih gozdovih res dogajajo "huda kriminalna dejanja pod patronatom Dejana Židana", kot to piše v svojem članku portal V fokusu?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je aktivacija 37.a člena res potrebna za delovanje vojske na meji?
SDS in njeni »mediji« nas že več mesecev prepričujejo, da bosta zaradi invazije migrantov, ki so povrhu okuženi še z virusom, ogrožena nacionalna varnost in javno zdravje naših državljanov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Se je SD res financiral iz promocije slovenske hrane?
Nova24TV je že pred časom lansirala zgodbo o financiranju stranke SD preko nacionalne promocije slovenske hrane. Tako smo lahko v medijih SDS prebrali in slišali, da "insajderji trdijo, da gre za posel, prek katerega je Dejan Židan uredil nelegalno financiranje kampanje stranke SD." Pa je vse to res?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Ali Tanja Fajon res podpira ilegalne migracije?
Ne, Tanja Fajon ne podpira nezakonitih migracij. Vedno pa je in bo zagovarjala skupen pristop evropskih držav do pojava nezakonitih migracij, saj je to edini način, da jih lahko nadziramo in zaustavljamo. Pri tem zagovarja dosledno spoštovanje človekovih pravic.
12. novembra 2020/by mf
Kot poslanka v evropskem parlamentu ima Tanja Fajon povsem enako plačo in enaka nadomestila kot vsi drugi evropski poslanci. Plača vsakega slovenskega poslanca v EP po odbitem davku v EU in plačilu razlike dohodnine v Sloveniji znaša 5700 evrov. Tanja Fajon nima prihodkov iz drugih virov.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Je jamstvena shema nepotrebna ali neoperativna?
Minister za finance Andrej Šircelj pravi, da je nedelujoča jamstvena shema za podjetja zgolj "rezerva za zagotavljanje likvidnosti", saj je likvidnost gospodarstva dobra, banke pa podjetjem dajejo kredite. Zakaj je bilo potem v Nemčiji uveljavljenih za 16-krat več jamstev kot pri nas?
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Nova24TV ni medij, ampak propagandno orodje in orožje
SDS je vzpostavila medijsko mrežo, ki načrtno širi neresnice, blati, žali, diskreditira. Kot je videti pri njihovem zgledu na Madžarskem, je obvladovanje medijev ključni del za popolno prevlado v političnem prostoru.
12. novembra 2020/by mf
SamoDejstva: Smo Slovenci izgubili teran?
Teran je in ostaja samo slovensko vino in nobeno drugo vino se ne sme poimenovati ali tržiti kot teran. Zaščita porekla terana je last pridelovalcev terana s slovenskega Krasa, ki so se za zaščito odločili prav zato, da bi s tem preprečili nelojalno konkurenco iz Hrvaške Istre, kjer pridelujejo drugačno vino, po nižjih stroških.
12. novembra 2020/by mf
Zaradi laži, ki jih (ne da bi jih preverjali) že vrsto let širijo Nova24TV in Demokracija ter njuni sateliti, je Tanja Fajon vložila in tudi dobila tožbo na novinarskem častnem razsodišču, prav tako sta morala omenjena medija stranke SDS objaviti razsodbo in popravek svojih laži.
12. novembra 2020/by mf
Pridi z nami

Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Minister Jevšek: Rabljene hitre antigenske teste bo po zaslugi slovenskega znanja mogoče reciklirati27. marca 2023 - 9:45
  • Ministrica Fajon v New Yorku na konferenci OZN o vodi: Ne moremo si privoščiti, da bi na tretjo konferenco OZN o vodi spet čakali 46 let27. marca 2023 - 9:28
  • Za SD vprašanje sofinanciranja OFEM-a ni in tudi ne bo stvar prestiža med strankami27. marca 2023 - 7:19
  • Meira Hot o pogojih za upokojitev žensk24. marca 2023 - 13:49
  • Švarc Pipan: Panika in strah v zdravstvenih krizah ne moreta biti izgovor za teptanje človekovih pravic23. marca 2023 - 22:24
  • Vlada potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah23. marca 2023 - 16:02
  • Fajon in Švarc Pipan pozdravili nalog ICC za aretacijo Putina21. marca 2023 - 16:09
  • Matjaž Han v Luki Koper o izzivih in razvojnih priložnostih21. marca 2023 - 15:08

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Meira Hot: Ustava RS in njena določila niso naprodaj za 780 milijonov € na... Novo Evropsko poročilo opozarja na neustreznost ukrepanja Slovenije glede odprave...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo