Čeprav v javnosti velja drugačno prepričanje, Socialni demokrati nismo bili ključni politični sponzor projekta TEŠ 6. A to ne spremeni dejstva, da je bil projekt skozi dolgo obdobje načrtovanja in izgradnje napačno voden, tveganja (ekonomska, tehnološka, okoljska in tudi korupcijska) pa niso bila ustrezno upravljana. Za to smo soodgovorni tudi Socialni demokrati. Nismo pa v obdobju od začetkov načrtovanja do zagona projekta nikoli vodili energetskega resorja, nismo sodelovali pri aktivnem upravljanju, naši ljudje niso podpisovali pogodb o nabavi opreme, ki so bile največji dejavnik podražitev. Naša največja napaka je, da smo verjeli ekonomski in tehnični stroki, ki je zagotavljala, da je projekt nujen, izvedljiv in ekonomsko ter ekološko upravičen. To smo verjeli tudi zato, ker je zagotavljal tisto, kar smo poizkušali po najboljših močeh obvarovati: delovna mesta in energetsko prihodnost Šaleške doline.
Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu Termoelektrarne Šoštanj v juniju 2004, torej v času vlade pod vodstvom takratne LDS, naj bi novi šesti blok termoelektrarne s 600 MW moči postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Šlo je za nacionalno pomemben energetski projekt, ki je bil uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa, nato pa še v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki ga je 12. oktobra 2006 sprejela prva Janševa vlada, novelirala pa v letu 2008.
Blok 6, ki naj bi poskusno začel obratovati konec leta 2014, naj bi zagotavljal viden ekonomski učinek, saj bi zagotavljal nižjo ceno električne energije kot so jo takrat dosegali v Termoelektrarni Šoštanj, in manjšo obremenjenost okolja. V okolje se naj bi namreč že leta 2015, po zagonu bloka 6, spuščalo 55% manj žveplovih oksidov ter za 50% manj dušikovih oksidov.
Razlogi za takratno odločitev, da se z izgradnjo novega bloka nadomesti zastarele bloke TEŠ, so bili:
Naložba je bila v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je v letu 2006 sprejela prva Janševa vlada, ocenjena na 602 milijona evrov (1 milijon evrov na 1 MW moči) in naj bi se v celoti financirala iz virov podjetja. Vendar je bila naložba že pred vladno resolucijo v investicijskem programu iz aprila 2006 ocenjena na 691 milijonov evrov. V noveliranem investicijskem programu (NIP 1) je cena že novembra 2006 narasla na 1,07 milijarde evrov. Investicijska vrednost projekta je v NIP 2 (marec 2009) poskočila na 1,34 milijarde evrov. Cena se je z NIP 3 (oktober 2009, ko je vlado vodila SD) znižala na 1,12 mrd EUR. Leta 2010 se je ustalila na 1,1 milijarde evrov. Po tem načrtu naj bi 300 milijonov evrov zagotovil Holding slovenskih elektrarn, 100 milijonov evrov TEŠ, 550 milijonov bi se zagotovilo s krediti Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, 200 milijonov evrov bi zagotovili poslovni partnerji.
Nadomestni blok 6 naj bi proizvajal 3.500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno oddajal v okolico 3,1 milijona tone CO2, kar je skoraj poldrugi milijon ton manj od emisij do takrat delujočih blokov 3, 4 in 5. Šlo naj bi torej za energetsko in okoljsko sprejemljivejši proizvodni objekt, s katerim bi Slovenija za enako količino električne energije potrebovala 30 odstotkov manj premoga. S postavitvijo bloka 6 se naj bi torej ob enaki količini proizvedene električne energije v Termoelektrarni Šoštanj specifične emisije CO2 znižale za 35 odstotkov. Gradbena dela za blok 6 so se začela v letu 2010 z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3. Od leta 2011 do 2013 sta potekali dobava in montaža opreme. Poskusno naj bi novi blok začel obratovati leta 2014, ko se bodo začeli zagonski preizkusi bloka. To leto bo tudi prva sinhronizacija in prvič bo proizvedena električna energija iz novega bloka.
Kljub številnim očitkom projektu ima 6. blok TEŠ tudi pomembne prednosti:
A kljub tem prednostih ima TEŠ 6 tudi nesporne slabosti:
Dejstvo:
Projekt TEŠ 6 se je začel leta 2004, ko je Termoelektrarna Šoštanj sprejela svoj strateški načrt. Ključne odločitve za izgradnjo TEŠ, tudi umeščenost v nacionalni energetski program, med državne razvojne projekte in tudi okoljskevarstveno dovoljenje so bili sprejeti v času in s strani prve Janševe vlade.
Povsem neizpodbitno dejstvo je, da smo Socialni demokrati tako ob prevzemu vlade konec leta 2008 podedovali projekt, ki je bil že v teku, ključne odločitve sprejete, pogodbe podpisane. Zato je bila tudi zaustavitev projekta tvegana zaradi finančnih vložkov, ki so že bili porabljeni za projekt. Takratni minister za promet in podpredsednik SD dr. Patrick Vlačič je na novinarski konferenci 20. januarja 2010 povedal, “da je TEŠ 6 projekt, ki se je začel v obdobju prejšnjih vlad, vplačana je bila ara in mi smo podedovali to investicijo”. Poudaril je, “da bomo v vladi projekt TEŠ 6 peljali naprej po svojih najboljših močeh”. Dr. Vlačič je takrat še opozoril, “da je bila nujna zamenjava obstoječih blokov, ki so neekološki in dotrajani in dodal, da bo energetska neodvisnost v prihodnosti ključna za neodvisnost države. Zato mora Slovenija ob upoštevanju okoljskih standardov zagotoviti razpršene vire proizvodnje električne energije”.
Socialni demokrati smo takrat odgovorili tudi na vprašanja novinarja Primoža Cirmana o stališču SD do projekta TEŠ 6, o nujnosti z energetskega in okoljskega stališča ter vodenja same investicije: “Zavedamo se, da je izvedba te investicije nujen pogoj za stabilno delovanje energetskega sistema in zagotovitev dolgoročne preskrbe z električno energijo v Sloveniji. Tega so se zavedali tudi v mandatu prejšnje vlade, ko je bilo izdano energetsko soglasje. Znano nam je, da naj bi delovanje novega bloka 6 v TEŠ z manjšo količino premoga zagotovila več energije, bistveno znižalo obremenitve okolja in hkrati tudi znižalo proizvodnjo ceno električne energije iz Šoštanja. Dosedanje vodenje investicije smatramo za učinkovito, saj kolikor nam je znano, projekt poteka po izdaji energetskega dovoljenja v zastavljenem časovnem in vsebinskem načrtu. Žal pa je bilo energetsko soglasje podpisano nekoliko pozno in je vzrok za višjo ceno.”
Na vprašanje, ali bi morala HSE in Termoelektrarna Šoštanj del pogodbe z Alstomom, ki ne vsebuje tehničnih podatkov, in protikorupcijsko klavzulo razkriti javnosti, smo odgovorili: “V poslovnem svetu je nenavadno, da se pogodbeni odnosi med naročnikom in izvajalcem odkrivajo javnosti. Za potrebe izvajanja projekta, še posebej financiranja, bi morali biti posamezni deli pogodbenih odnosov dostopni finančnim institucijam. Celotna pogodba bi morala biti tudi na razpolago nadzornim in kontrolnim organom ter pristojnim institucijam. Tako HSE kot tudi TEŠ pa sta dolžna na primeren in ustrezen način pravočasno obveščati javnost o izvajanju za Slovenijo tako pomembnega projekta. Zato v SD menimo, da bi se del pogodbe s protikorupcijsko klavzulo, ob določenih pogojih, lahko razkril javnosti, kar bi samemu poslu pri izgradnji šestega bloka TEŠ dalo večjo transparentnost.”
Na vprašanje, ali bo SD podprla zakon o državnem poroštvu za gradnjo bloka 6, ki ga naj bi vlada vložila v Državni zbor, smo odgovori: “Da, saj se v SD zavedamo, kaj blok 6 TEŠ pomeni za slovenski elektro-energetski sistem v prihodnosti.”
V letu 2010, ko je bil finančni minister iz vrst SD dr. France Križanič, so se pojavila namigovanja o njegovi vpletenosti v projekt TEŠ 6 in njegovem domnevnem konfliktu interesov. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je takrat na spletni strani objavila načelno mnenje o ravnanju ministra, ki je sodeloval pri odločanju vlade o sodelovanju med državo in poslovnim subjektom, s katerim je pred nastopom funkcije ministra imel poslovne stike, sodelovanje pa naj bi dajalo videz, da zasebni interes ministra vpliva na nepristransko in objektivno odločanje o omenjenem sodelovanju, kar naj bi predstavljalo nasprotje interesov po Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev. Ministrstvo za finance je takrat podalo svoj odziv na načelno mnenje KPK: “Dr. Križanič je študijo o primernosti investicije v Blok 6 TEŠ izvedel v času, ko še ni opravljal nobene državne funkcije. EIPF, ki ga je takrat vodil in katerega solastnik je, je naredil in še vedno dela številne podobne študije za mnoge naročnike, saj ima za take posle ustrezen kadrovski potencial in reference. Dejstvo, da je dr. Križanič zdaj minister za finance, še ne pomeni, da se je zdaj dolžan izločiti ali na kak drug način ne sodelovati pri odločitvah v zvezi z razvojem TEŠ. Kot finančni minister se je dolžan izrekati o vseh vprašanjih, ki so v njegovi pristojnosti, torej tudi o poroštvih oziroma o pisnih izjavah, s katerimi vlada pove, da ne nasprotuje zadolževanju za to ali ono naložbo. Njegova izločitev pri tako pomembnem finančnem vprašanju bi pomenila kršitev njegovih dolžnosti kot ministra za finance. Minister bi moral ravnati enako, tudi če bi menil, da to pomeni kršitev omenjenega določila iz kodeksa javnih uslužbencev. Dejavnost energetike in konkretne odločitve o posameznih energetskih naložbah so v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo oziroma nadzornih svetov, v katere svoje predstavnike imenuje vlada na predlog tega ministrstva. Odločitev o izdaji izjave o nenasprotovanju povečanju zadolžitve TEŠ za potrebe izgradnje Bloka 6 (»no objection letter«) je bila kolektivna odločitev vlade, ne le ministra za finance.”
Dejstvo:
Ob nastopu socialdemokratske vlade konec leta 2008 je bil projekt izgradnje TEŠ 6 v teku, podpisane so bile pogodbe o nakupu opreme, vplačana je bila ara. Vlada Boruta Pahorja je podedovala to investicijo.
Spomladi leta 2011 se je v javnosti začel ustvarjati okvir, ki ga je razširjala stranka Zares (iz njihovih vrst so bili ministri na gospodarskem resorju), da je projekt TEŠ 6 v rokah t.i. šaleškega lobija SD in da smo za njegovo izvedbo in vse nepravilnosti krivi Socialni demokrati. Naš takratni odgovor sta na novinarski konferenci aprila 2011 pojasnila vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer in poslanec Matjaž Han: “Koalicijska stranka Zares, ki ima v rokah gospodarski resor (ministrica je bila Darja Radič o.p.), ima vse vzvode, da bi zagotavljala pogoje za nemoteno izvajanje nekaterih pomembnih projektov. Tako pa na tem ministrstvu raje na primer ovirajo nemoteno izvajanje projekta TEŠ 6, pri tem pa ne uspejo predstaviti tehtnih argumentov in izračunov, ki bi upravičevali njihovo ravnanje. V primeru projekta TEŠ 6 je tako zadnji čas, da nekdo postreže s konkretnimi dokazljivimi podatki o morebitnih nepravilnostih v dosedanjem izvajanju projekta, če pa tovrstnih nepravilnosti ni bilo, to enkrat odkrito prizna in pritrdi dosedaj predstavljenim ugotovitvam večine strokovnjakov, ki projekt TEŠ 6 ocenjujejo kot potreben, uspešen in ekonomsko upravičen.”
V istem mesecu, aprila leta 2011, je potekala tudi javna tribuna SD o izzivih slovenske energetske politike. Tribuno je odprl takratni poslanec SD Anton Colarič in pri tem poudaril, “da je v času, ko govorimo o mnogih investicijah v energetske objekte (TEŠ 6, veriga hidroelektrarn na spodnji Savi, 2. blok NEK, vetrne elektrarne itd.) prav, da tudi Socialni demokrati opravimo serijo tehtnih razprav o prihodnosti slovenske energetike”. Po njegovem mnenju je nujno, da v čim krajšem času pride do javne obravnave Nacionalnega energetskega programa, s katerim je Ministrstvo za gospodarstvo že pošteno zamujalo.
Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije, je takrat dejal, “da energetika predstavlja poglavje, ki dobiva vse širše dimenzije, ne le doma, tudi v Evropi. Po njegovem potrebujemo energetsko politiko, ki bo vsem energetskim družbam omogočila, da se bodo razvijale, in da bodo uporabniki deležni ustreznih in ugodnih storitev. Zato je prizadevanja treba usmeriti v povečevanje ekonomske moči slovenskih energetskih družb, kar bo omogočilo izpeljavo zahtevnih ciljev, ki so postavljeni pred energetski sektor v prihodnosti.”
Dr. Mihael Sekavčnik, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je prisotnim na javni tribuni takrat pojasnil, “da če želimo, da je Slovenija vpeta v širši evropski sistem, je potrebno spoštovati določena pravila. Vsaka članica mora zagotavljati proizvodnjo iz lastnih virov. V kolikor tega ni sposobna, mora manjkajočo energijo kupiti na trgu.” S pomočjo diagrama proizvedene električne energije v letih 2008 in 2009 je takrat pojasnil, “kako pomembno vlogo igrajo termoenergetski objekti in poudaril, da pridobljena električna energija iz hidroelektran, še slabše pa ostalih obnovljivih virov energije, ne sledi potrebam odjemalcev po električni energiji.”
V zvezi z investicijo v TEŠ 6 pa je Sekavčnik zagotovil, da investicija predvideva uporabo najsodobnejše tehnologije, TEŠ 6 pa predstavlja ekonomsko utemeljen projekt, potreben za delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije, je tehnološko dovršen, socialno dobrodošel (lokalno okolje ga dobro sprejema) in hkrati ekološko upravičen (ekološka slika se bo bistveno popravila v primerjavi s stanjem obstoječega sistema v Šoštanju).
Po mnenju mag. Matjaža Janežiča, takratnega generalnega direktorja družbe HSE, je bil TEŠ 6 za holding ključnega pomena. Ob tem je takrat dejal, “da je za družbo HSE ključno še dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in tudi na srednji Savi. Skupina HSE, ki na ravni države k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije prispeva sicer 80-odstotni delež, je lani proizvedla okoli 8,4 TWh elektrike, od tega 47 odstotkov iz obnovljivih virov. In tudi ni realno pričakovati, da bi s proizvodnjo električne energije izključno iz obnovljivih virov energije lahko nadomestili TEŠ 6, saj bi bila investicija v tem primeru mnogo dražja”.
Takratni direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je na omizju leta 2011 poudaril, “da analize kažejo, da brez premoga ni moč zadostiti potrebam po proizvodnji električne energije, pri čemer ga je smotrno uporabljati le v novih, sodobnih termo elektrarnah, ne pa v starih, ki jih je potrebno zaradi prekomernega obremenjevanja okolja postopno zapreti. Obenem je spomnil na jedrsko katastrofo na Japonskem, katere nauk je po njegovem mnenju, da država ne sme biti odvisna le od enega vira proizvodnje elektrike. Ker je na razpolago domači premog, ga je treba uporabiti, premoga je v velenjskem rudniku dovolj, tudi če bi ga bilo treba več za TEŠ 6”.
Dejstvo:
Izgradnja TEŠ 6 je imela skoraj soglasno podporo energetske stroke.
Socialni demokrati smo ves čas, ko so nas mediji spraševali o nadaljevanju gradnje bloka TEŠ 6 in naši podpori temu, zagovarjali, da je potrebno na področje energetike v Sloveniji gledati celovito. V oktobru 2011 smo za Žurnal24 odgovorili: “V tem smislu mora biti pripravljen tudi NEP, ki mora združiti različne vire proizvodnje električne energije, tj. termo proizvodnjo na podlagi premoga in plina, proizvodnjo na podlagi jedrske energije ter izrabo obnovljivih virov energije v povezavi z učinkovito rabo energije, in hkrati opredeliti časovno komponento izvajanja posameznih projektov, upoštevajoč naraščajoče potrebe po električni energiji. In v tej luči smo podpirali tudi nadaljevanje in dokončanje projekta izgradnje TEŠ 6, pri čemer smo opozarjali, da morajo biti postopki vodenja projekta učinkoviti in transparentni.”
Tudi dolgoletni poslanec SD Miran Potrč je bil v intervjuju za Dnevnik januarja 2014 jasen: “Interes Šaleške doline, posredno Velenja, rudnika in delavcev je bil, da se TEŠ 6 zgradi, ker bi zmanjšali vplive na okolje, nadomestili bi obstoječe kapacitete, ki jih je prej ali slej treba zamenjati. Naša stranka, ki je imela ves čas v Velenju tudi župana, je najbrž to politiko morala zastopati. Naši politiki v Velenju zatrjujejo, da oni osebno nikoli niso imeli nobenih povezav, interesov, razen načelne privrženosti projektu. Če je šlo za osebna okoriščanja, morajo vsi osebno odgovarjati. Če je šlo za slabe strokovne ocene, potem je treba na odgovornost poklicati te strokovnjake, saj je nemogoče, da se je cena investicije podvojila. To se je zgodilo tudi z avtocestnim križem, pri gradnjah bolnišnic… Ali strokovnjaki slabo načrtujejo ali pride do sprememb med gradnjo? Moje načelno stališče v zvezi s TEŠ 6 je bilo: energijo bomo potrebovali.”
SD je pred državnozborskimi volitvami za Televizijo Slovenijo (junij 2014) na vprašanje, ali podpiramo dokončanje ali zaustavitev največje naložbe v TEŠ 6, odgovorila, da je za državo ceneje, da se projekt TEŠ 6 konča, zagotovo pa je treba opraviti resno kriminalistično preiskavo vseh dejanj in odkriti odgovorne za morebitne nepravilnosti. Nedokončanje projekta bi pomenilo vsaj tretjinski izpad elektrike, kar bi Slovenijo uvrstilo med države, ki morajo elektriko uvažati. Prav tako smo Socialni demokrati (avgust 2014) v času pogajanj za vstop v vlado s SMC in DeSUS, jasno in ostro zanikali dezinformacije, da naj bi bila cena za vstop SD v takratno koalicijo med drugim tudi ukinitev preiskave bančne luknje ter da je SD proti reviziji TEŠ 6. Zgodbe niso bile samo neresnične, temveč so popolnoma izkrivljale dejansko namero stranke SD, ko se je ta v času pogovorov in dopolnjevanj koalicijske pogodbe zavzemala za javno preiskavo nastalega stanja v bankah po islandskem vzoru ter se zavzemala za revizijo projekta TEŠ 6.
V odgovorih na vprašanja novinarja Primoža Cirmana za Siol.net (februar 2017) smo Socialni demokrati v zvezi s projektom TEŠ 6 pojasnili: “Socialni demokrati smo vseskozi razprave in tudi problematiziranju projekta vztrajali na stališču, da se morajo morebitne nepravilnost pri vodenju, financiranju in nasploh upravljanju projekta razčistiti in odgovorne privesti pred roko pravice. To naj opravijo pristojni organi. Stranka Socialnih demokratov je bila tudi sopodpisnica parlamentarne preiskave o TEŠ 6, v kateri sodelujemo in ob koncu le te pričakujemo poročilo, ki bo (upamo) tudi odgovorilo na vprašanja, ki si jih še danes zastavlja slovenska javnost in tudi politika. Govoriti o odgovornosti posamezne stranke tudi pri tem projektu pa žal glede na izkušnje projekt spet postavlja na polje politizacije, katere je bilo očitno pri TEŠ 6 že preveč. Tako Socialni demokrati pričakujemo, da se bodo, več kot politika, v prihodnje v zvezi s temi vprašanji oglasili tisti, ki so pristojni za ugotavljanje morebitnih kršitev pri vodenju, financiranju ali upravljanju tega projekta in da se enkrat za vselej vsa vprašanja v zvezi s tem razčistijo.”
Tudi pred državnozborskimi volitvami leta 2018 je takratni predsednik SD mag. Dejan Židan v intervjuju za Planet TV in Siol.net povedal, “da si želi, da se vse slabe zgodbe raziščejo”. Na očitek, da za neuspelo zgodbo TEŠ 6 stojijo člani Socialnih demokratov, je Židan odgovoril, da za TEŠ 6 ni kriva stranka SD: “Krivci niso stranke, ampak konkretni ljudje. Ne želim si, da se kar najprej govori, kako je vse slabo. To obdobje more miniti. Treba je poiskati krivce in jih sankcionirati.”
Dejstvo:
SD je sopodpisala zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o TEŠ 6, v njej dejavno sodelovala in poročilo preiskovalne komisije tudi soglasno podprla.
Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, ki je v mandatu 2014 – 2018 preiskovala politično odgovornost pri vodenju investicije v 6. blok TEŠ je v svojem zaključnem poročilu, ki so ga podprli tudi v poslanski skupini SD, ugotovila, da so “vse vlade od vključno 2004 do vključno 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju (poročilo komisije, 445).” Poročilo to pripisuje dr. Francetu Križaniču, dr. Mateju Lahovniku in Borutu Pahorju v mandatnem obdobju 2008-2011. “Politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj dobro premislila in je predvsem sledila željam investitorjev po eni in fascinaciji z velikimi projekti na drugi strani” pa pripisuje, poleg celotne vlade v obdobju 2004-2008, mag. Andreju Vizjaku, dr. Andreju Bajuku in Janezu Janši (poročilo komisije, 446).
Na ravni kolektivne politične odgovornosti je preiskovalna komisija ugotovila tudi, da “politično odgovornost nosijo poslanci in poslanske skupine, ki 15. maja leta 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali tako investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so poslanske skupine SD, LDS in Zares” (poročilo komisije, 447). Komisija povzetek ugotovitev zaključuje s tezo, da “politično odgovornost nosi tudi vlada RS iz leta 2012, ker se ni pred podporo Zakonu o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih dali Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Holding slovenskih elektrarn. Te zaveze so se že nekaj mesecev po potrditvi poroštva v Državnem zboru pokazale za izmišljene”.
Kot izhaja iz poročila preiskovalne komisije o vodenju projekta izgradnje 6. bloka TEŠ, je bilo ključno leto 2007, ko se je podpisala 25 milijonov evrov vredna rezervacijska pogodba med TEŠ in Alstom. V imenu TEŠ jo je podpisal Uroš Rotnik (kandidiral na listi SLS) po predhodni parafi Jožeta Zagožna (SDS), takratnega predsednika uprave HSE. Po besedah Janeza Janše, takratnega predsednika vlade, je “vladna projektna skupina 2007 soglašala s podpisom rezervacijske pogodbe, s katero je TEŠ stopil v vrsto pri proizvajalcu opreme.”
Projekt TEŠ 6 je, če povzamemo, začel nastajati v času prve Janševe vlade, ko je dobil tudi vsa potrebna dovoljenja države. V času socialdemokratske vlade je projektu grozilo, da bo kot naložba nasedel, zato je bilo poroštvo države nujno za dokončanje investicije. Res je, da smo Socialni demokrati (z izjemami) vedno podpirali nadaljnjo energetsko perspektivo Šaleške doline, sploh na vrhuncu krize, ko smo ob energetskih izzivih reševali tudi delovna mesta.
Toda pri tem poudarjamo, da s podporo projektu nikoli nismo podpirali korupcije in kriminala. Tudi mi zahtevamo, da pristojni organi opravijo svoje delo in odgovorne postavijo pred roko pravice, kar potrjujejo tudi sklepi, ki jih je v zvezi s poročilom sprejel Državni zbor s soglasno podporo poslank in poslancev SD.
Dejstvo:
Za projekt so odgovorne vse vlade od leta 2004 naprej. Tudi SD je zato ena od soodgovornih političnih strank, nikakor pa nima izključne krivde za ta projekt. Bistveno večjo odgovornost imajo tisti, ki so projekt začeli in podpisovali ključne pogodbe. To so ljudje, ki so bili blizu SDS in SLS, ne Socialnim demokratom.
#samodejstva: Zgodba o “ukradeni judovski vili” 
